Lahko branje, ne lahkotno

Ste že slišali za lahko branje? Za lahko, ne za lahkotno, kar je velika razlika. Od 25. maja do 5. junija potekajo prvi Dnevi lahkega branja, ki so namenjeni predstavitvi lahkega branja in lahkega jezika. Želja je, da bi čim več ljudi razumelo, kaj sploh je lahko branje. To so tudi dnevi za ozaveščanje o tem, da morajo biti splošne knjižnice dostopne vsem in da je gradiva v lahkem branju premalo.» Dostopno. Razumljivo. Enakopravno. Brez ovir, za vse.« To je slogan.

Dnevi lahkega branja potekajo pod okriljem Kompetenčnega centra za lahko branje, ki deluje v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika. Povezali so tudi vseh 58 splošnih knjižnic po Sloveniji, ki so vključene v ta projekt, katerega častna pokroviteljica je predsednica republike Nataša Pirc Musar. Več dogodkov so pripravili tudi v Mestni knjižnici Kranj, kjer je poslanico v lahkem branju ob začetku dnevov prebrala dr. Aksinja Kermauner, ena od ambasadork lahkega branja. Včeraj, 28. maja, je bil tudi mednarodni dan lahkega branja.

V teh dneh je prav, da se spomnimo, kako pomembno je, da so informacije dostopne vsem ljudem. Lahko branje ni nekaj manj vrednega, poenostavljenega ali nepomembnega, ni potuha, kot je pogosto stereotip. Je način, da tudi ljudje z različnimi oviranostmi lahko berejo in da pridejo do informacij, ki jih potrebujejo za vsakdanje življenje, se na ta način lažje vključujejo v družbo. V lahkem branju je zapisana tudi Ustava Republike Slovenije, ker si želijo, da jo lahko vsi berejo in razumejo. V lahkem branju so dostopni romani, pravljice ... Na primer v kranjski knjižnici je temu namenjena zbirka Berem zlahka, ki jo imajo tudi v drugih knjižnicah. Zbirka je sestavljena iz skupin brajica, znakovni jezik, disleksija, večji tisk, zvočne knjige in lahko branje. To gradivo torej olajša branje različnim uporabnikom, ne le tistim z intelektualnimi oviranostmi.

Napisati knjigo v lahkem branju ni lahka naloga. Lahko branje ima veliko zakonitosti, in preden takšna knjiga zagleda luč sveta, je preverjena tudi s testnimi bralci. Gradiva v lahkem branju je še vedno premalo, njegov pomen pa je velik. Lahko branje pomaga ljudem tudi do večje samostojnosti. Ko nekdo razume informacije, lahko sam sprejema odločitve, sodeluje v družbi, uporablja storitve in se počuti enakopravnega. Tudi zato bi lahkemu branju pozornost morali nameniti ne samo ob posebnih dnevih, ampak skozi vse leto.

Splošne knjižnice bodo vsako leto pripravile Dneve lahkega branja. Ozaveščanje je ključno, tudi pri tistih, ki takšno branje potrebujejo, saj pogosto niti ne vedo, da to možnost imajo.