Državni zbor je na izredni seji v sredo sprejel sklep, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma. / Foto: Jure Makovec/STA
Državni zbor je na izredni seji v sredo sprejel sklep, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma. Pobudo za razpis referenduma so minuli teden vložili predstavniki sindikatov in civilne družbe, pod pobudo pa se je zgolj v nekaj dneh podpisalo več kot 47 tisoč ljudi. Njihovo sporočilo je bilo, da to ni zakon za ljudi, ampak za kapital in za bogate, ter da to ni zakon za razvoj Slovenije, ampak za razkroj socialne države. Predlagatelji zakona pa so poudarili, da bi z razpisom referenduma kršili ustavo. Janez Cigler Kralj je v imenu predlagateljev opozoril, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov. V reprezentativnih sindikalnih centralah se ne strinjajo z odločitvijo državnega zbora o nedopustnosti referenduma, zato so že napovedali, da bodo zahtevali njegovo ustavno presojo. Prepričani so, da zakon vsebuje številne vsebine, o katerih bi državljani morali imeti pravico odločati neposredno, na referendumu, omnibus tehnika pa je bila po njihovem mnenju zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame.
Državni zbor je prav tako na izredni seji v torek sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Zakon državi nalaga dostojen pokop posmrtnih ostankov zunajsodno pobitih med 2. svetovno vojno in po njej. Obenem vrača dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, za spominski dan razglaša 17. maj. Posmrtne ostanke iz prikritih grobišč naj bi v skladu z zakonom pokopali na ljubljanskih Žalah, to območje pokopališča pa bi imelo status kulturnega spomenika državnega pomena. Novela med drugim določa še obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev.
Poslanska skupina Resnica je v državni zbor vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog, so pojasnili, uvaja sistem naključnega testiranja poslancev, predsednika vlade, ministrov in državnih sekretarjev »z namenom krepitve integritete javnih funkcij ter zaupanja javnosti v delovanje državnih institucij«. Testiranje naj bi se izvajalo na podlagi naključnega računalniškega žreba štirikrat letno, pri čemer bi bilo v vsakem krogu izbranih deset odstotkov vseh funkcionarjev, posameznik pa bi lahko bil izžreban največ dvakrat v istem koledarskem letu. Za prepovedane droge, so dodali, se ne štejejo substance, ki se v skladu s posebnimi predpisi uporabljajo kot zdravila, in konoplja. »Konoplja je iz predloga izvzeta, saj se v stranki Resnica zavzemamo za njeno legalizacijo in jasno zakonsko ureditev področja konoplje.«
Institutu Jožef Stefan je predsednica republike Nataša Pirc Musar na slovesnosti ob 60-letnici delovanja raziskovalnega reaktorja Triga podelila državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju slovenske znanosti, jedrske varnosti, energetske neodvisnosti in mednarodni prepoznavnosti Slovenije. Predsednica republike je ob tem poudarila, da je prav zaradi reaktorja Slovenija danes del »elitne skupine držav z vrhunskim znanjem in izkušnjami na področju jedrske energije ter zgled odgovornega upravljanja jedrskih tehnologij v korist družbe«. Reaktor po njenih besedah že šestdeset let izpolnjuje vsa pričakovanja, ki jih ima družba do znanosti. »To so temeljne, aplikativne in razvojne raziskave, izobraževanje in usposabljanje kadrov, neposredna strokovna in strateška podpora gospodarstvu in odločevalcem, mednarodna prepoznavnost Slovenije ter komuniciranje znanosti.« Dodala je še, da so raziskovalni dosežki in odličnost strokovnjakov, ki delujejo v okviru reaktorja, pomembno prispevali tudi k uspehu Slovenije pri pridobitvi polnopravnega članstva v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern).
V žrebanju v igri Eurojackpot se je minuli teden nekomu iz Slovenije zopet nasmehnila milijonska sreča, so sporočili iz Loterije Slovenije. Srečnež je dobitek 5 + 1 v vrednosti 2,35 milijona evrov vplačal v Šempetru v Savinjski dolini. Slovenija je tako dobila že desetega Eurojackpot milijonarja. Po plačilu 15-odstotnega davka bo dobitnik bogatejši za dva milijona evrov, občina njegovega stalnega prebivališča pa za skoraj 353 tisoč evrov.
