Kako zadržati mlade medicinske sestre

Jesenice – Ena največjih kadrovskih težav v zdravstvu pri nas je pomanjkanje medicinskih sester. Toda če je vpis v srednje šole s področja zdravstvene nege dober, pa se kasneje mnogo mladih odloči za odhod iz poklica. Najnovejša raziskava, ki so jo opravili na jeseniški Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, kaže, da o odhodu iz poklica zdravstvene nege razmišlja kar vsak četrti mladi zaposleni. Še večji delež, kar 35,5 odstotka, pa jih v roku enega leta namerava zamenjati delodajalca.

Ne odhajajo zaradi poklica samega

Kot opozarja redna profesorica dr. Brigita Skela Savič, ki je vodila raziskovalni projekt Mladi v zdravstveni negi – Dejavniki pridobivanja in zadržanja mladih v poklicih zdravstvene nege v Sloveniji, mladi ne odhajajo zaradi poklica samega, temveč zaradi pogojev, v katerih ga opravljajo. Skoraj tri četrtine vprašanih je namreč ocenilo, da so njihove delovne obremenitve nadpovprečne. Mladi, zaposleni v zdravstveni negi, v povprečju opravijo skoraj 20 nadur mesečno, polovica jih opravlja triizmensko delo. Skoraj četrtina anketirancev je poročala, da jih je vodja klical med dopustom, skoraj tri četrtine pa jih prejema klice zaradi usklajevanja urnika tudi na dneve, ko niso v službi, so povedali. Raziskava je tako pokazala na visoko stopnjo izgorelosti med mladimi zaposlenimi, saj jih več kot 70 odstotkov kaže zmerne ali visoke znake izgorelosti,

»Skrb vzbuja predvsem ugotovitev, da skoraj četrtina mladih zaposlenih razmišlja o odhodu iz zdravstvene nege, več kot tretjina pa o menjavi delodajalca. Raziskava potrjuje, da so za zadržanje mladih ključni obvladljive delovne obremenitve, kakovostno vodenje, možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter jasne priložnosti za strokovni in karierni razvoj,« je poudarila Brigita Skela Savič.

Mlade je težko zadržati v poklicih zdravstvene nege, kaže raziskava. / Foto: Nik Bertoncelj

Kako jih zadržati

Kot izhaja iz raziskave, bodo za zadržanje mladih v zdravstveni negi nujni različni ukrepi za zmanjšanje delovnih obremenitev in za izboljšanje delovnih pogojev. Raziskovalci opozarjajo tudi na nujnost krepitve vodenja in podporo pri kariernem razvoju, poskrbeti pa bi bilo treba tudi za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Poleg tega v Sloveniji sistem še ne omogoča polnega izkoriščanja naprednih kompetenc medicinskih sester in njihove samostojne prakse, tako kot je to razvito v drugih evropskih državah.

Raziskovalni projekt Dejavniki pridobivanja in zadržanja mladih v poklicih zdravstvene nege v Sloveniji izvaja Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije. Raziskava je zajela 727 zaposlenih v zdravstveni negi: tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester, starih do 35 let, iz različnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov po Sloveniji.