Premier Janez Janša je v četrtek, 24. septembra, govoril na Generalni skupščini Združenih narodov, štiri dni kasneje je odgovarjal na poslanska vprašanja v državnem zboru. / Foto: Vlada RS
Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljek, 28. septembra, v državnem zboru odgovarjal na poslanska vprašanja, med njimi tudi na vprašanje predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, kako označuje ravnanje izraelske vojske v Gazi, ravnanje nezakonitih izraelskih naseljencev in krajo palestinskih ozemelj na Zahodnem bregu. Pri tem je po poročanju STA Golob navedel, da se v Gazi izvaja genocid in da je bilo doslej ubitih več kot 30 tisoč otrok. Janša je odgovoril, da noben pristojen organ v skladu z resolucijo Združenih narodov o genocidu ni odločil, da se v Gazi dogaja genocid. Lahko govorimo o civilnih žrtvah, o kršenju Ženevske konvencije, o marsičem, »o genocidu pač ne moremo v skladu z mednarodnim pravom«, je poudaril. Navedbe o genocidu je zato označil za politični jezik. Golob je v dopolnitvi vprašanja spomnil, da je Slovenija kot edina članica Evropske unije glasovala proti izjavi, s katero bi obsodili širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Zanimalo ga je, kdo in zakaj je tako odločil ter zakaj se odločitve o spremembi zunanje politike sprejemajo mimo parlamenta. Janša je med drugim odgovoril, da njegova vlada zgolj normalizira odnose med Slovenijo in Izraelom, ki so bili do prihoda prejšnje vlade leta 2022 normalni. »Na slovenski zemlji je več kot 700 prikritih morišč, še vedno nismo lastnih mrtvih pokopali, pa se ukvarjamo z Izraelom,« je tudi dejal. Golob je nazadnje predlagal, da na naslednji seji opravijo razpravo v zvezi z nacionalno varnostjo in zunanjo politiko, kar pa je državni zbor na glasovanju zavrnil.
Premier Janez Janša je v četrtek, 24. septembra, v govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev 81. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) pozval k novemu pristopu do preprečevanja množičnih grozodejstev in k večji doslednosti pri izvrševanju načel, na katerih slonijo ZN, je poročal STA. Pri tem je spomnil na svojo pobudo iz leta 2012 za okrepitev mednarodnih mehanizmov za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev ter opozoril, da pobuda kljub začetni podpori še ni bila uresničena, pravzaprav smo danes še dlje od cilja, ki so ga poskušali doseči pred 14 leti. Vprašal se je tudi, ali države svoja načela uporabljajo dosledno ali zgolj takrat, ko je to zanje politično priročno. Kot je dejal, svet danes ni boljši, kot je bil takoj po drugi svetovni vojni, saj pomanjkanje doslednosti zmanjšuje pomen načel, pri čemer je opozoril, da so ZN veliko svojega časa v zadnjih desetletjih posvetili vprašanju Palestine. Vprašanje varnosti na Bližnjem vzhodu je sicer po njegovih besedah izjemno pomembno, vendar bi morali podobne standarde uporabljati tudi za druga vprašanja, kot je na primer trpljenje kristjanov v Nigeriji. Kot je poudaril, mora biti mednarodna pozornost do žrtev kriz dosledna ne glede na njihovo geografijo, politična zavezništva ali medijsko pozornost. Med drugim je obsodil zatiranje v Belorusiji in zahteval izpustitev vseh političnih zapornikov, opozoril na pobijanje nasprotnikov režima v Iranu, rusko agresijo proti Ukrajini pa je označil za jasno kršitev Ustanovne listine ZN. Na koncu je pozval k ustanovitvi neodvisnega mehanizma, ki bo odgovoren Generalni skupščini ZN in bi vsako leto predstavil primerjavo obsega, trajanja in resnosti večjih kriz z obsegom in naravo mednarodnega odziva. Ne za izdajanje političnih sodb, ampak zato, da se bo svet zavedal, kaj se dogaja, je pojasnil Janša.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tea Košir je v soboto, 26. septembra, podala odstopno izjavo. Na vprašanje STA razlogov za odstop ni razkrila, prav tako ne, ali se namerava vrniti v poslanske klopi Demokratov. Vlada je Teo Košir na mesto državne sekretarke imenovala 4. junija, na ministrstvu pa je bila pristojna za javno zdravje in primarno zdravstveno varstvo. Pred tem je bila poslanka Demokratov, na letošnjih volitvah izvoljena v volilnem okraju Radovljica 2. V poslanskih vrstah jo je zamenjala Elena Zavadlav Ušaj, izvoljena v volilnem okraju Kranj 3.
Specializirano državno tožilstvo (SDT) je v sredo, 23. septembra, na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper evropskega poslanca in nekdanjega poslanca NSi Mateja Tonina v zadevi Knovs ter sodišču predlagalo združitev s postopkom zoper druge obdolžene, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata. »Z odločitvijo Evropskega parlamenta o odvzemu poslanske imunitete je odpravljena procesna ovira za pregon obdolženca v tej zadevi,« so pojasnili za STA.
