Helikopter ni taksi za prevoz iz gora

Kranj – Dogodek, o katerem so poročali mediji, se je zgodil na območju Troglava v BiH. Po prvotnih informacijah naj bi gorski reševalci prejeli obvestilo o pohodniku, ki si je poškodoval nogo in se zaradi poškodbe ni mogel samostojno spustiti. Primer je dobil nenavaden epilog. Ko je postalo jasno, da helikopterskega prevoza ne bo in da ga čaka transport z nosili, naj bi bolečina v nogi popustila. »Za ta primer sem izvedel iz medijev. Poklical sem naše hrvaške kolege, ki so mi povedali, da se je zadeva zgodila v Hercegovini, govoril sem tudi s kolegom iz tamkajšnjega društva,« pojasnjuje predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar. Po informacijah, ki jih je dobil, so reševalci prejeli prijavo o poškodovanem gležnju. »Ko pa so reševalci mladeniča seznanili, da bo kar nekaj časa v nosilih, ga noga ni več bolela,« je povedal Dolinar.

Kot je poudaril, obiskovalci gora helikopterskega reševanja ne bi smeli razumeti kot samoumevnega načina vrnitve v dolino. »Helikopter ni taksi iz gora in povsem nesprejemljivo je, če nekateri na to tako gledajo,« je bil jasen predsednik GRZS. Vsaka intervencija pomeni obremenitev za reševalce, še pomembnejše pa je vprašanje razpoložljivosti reševalnih zmogljivosti. »Če se po nepotrebnem aktivira helikopter in je ta potem na intervenciji, ki ni tako nujna, lahko drugje štejejo minute. Vsak posameznik se mora zavedati, da morajo imeti prednost življenjsko ogrožajoče zadeve,« je dejal Dolinar.

Število nepoškodovanih raste

Do vključno 20. avgusta so slovenski gorski reševalci opravili 539 intervencij, od tega je bilo 259 reševanj helikopterskih. Med reševanimi je bilo tudi 130 nepoškodovanih oseb. Toda podatek o nepoškodovanih pohodnikih sam po sebi še ne pomeni, da so bile intervencije nepotrebne. Dolinar opozarja, da je odločanje na terenu bistveno bolj zapleteno. Nekdo je lahko povsem izčrpan in bi morda lahko na varnem počakal ter pozneje nadaljeval pot. Po drugi strani pa bi se lahko ob poskusu samostojnega sestopa njegovo stanje hitro poslabšalo ali bi zaradi izčrpanosti prišlo do padca in precej hujše nesreče. »Odzovemo se na vsak klic na pomoč in pomagamo. Je pa dejstvo, da so ljudje zelo različni in nekateri zelo nekritični do tega, kaj lahko zmorejo,« pravi Dolinar. Po njegovih besedah je v dvomljivih primerih včasih bolje ukrepati preventivno, kot tvegati, da se položaj pozneje konča z bistveno težjimi posledicami.

Gregor Dolinar, predsednik GRZS, poudarja, da helikopterski prevoz ni brezplačen prevoz v dolino, temveč oblika nujne pomoči, namenjena predvsem primerom, ko zdravstveno stanje ponesrečenca ali okoliščine na terenu zahtevajo hitro posredovanje. / Foto: Tina Dokl

Kaj povedati ob klicu na 112?

Ključno je, da človek ob klicu na pomoč čim natančneje pojasni, kaj se je zgodilo, kje se nahaja in kakšno je stanje ponesrečenca. »Čim več informacij,« poudarja Dolinar. Ob tem ocenjuje, da je sistem obveščanja v Sloveniji dobro vzpostavljen in da so operaterji usposobljeni, da s pravilnimi vprašanji pridobijo potrebne podatke tudi od človeka, ki zaradi stresa ali neizkušenosti ne ve, katere informacije so pomembne.

V Sloveniji za zdaj brez sankcij

Vprašanje odgovornosti pohodnikov se medtem odpira tudi drugod. V Italiji je od konca julija v veljavi nov tarifni pravilnik, po katerem lahko država v določenih primerih zahteva povračilo stroškov celotne reševalne operacije. Ukrep se nanaša na primere, ko je bila intervencija sprožena brez dejanskega razloga oziroma je bila potrebna zaradi naklepnega ravnanja ali hude malomarnosti. V Sloveniji jasno določene prakse po besedah predsednika GRZS trenutno ni. »V zadnjem obdobju sankcij v Sloveniji ni bilo. Stvari so s stališča zakonodaje preveč nedorečene,« pravi Dolinar. GRZS si zato po njegovih besedah prizadeva za dodatne zakonodajne rešitve, ki bi natančneje opredelile pristojnosti in vlogo gorske reševalne službe, hkrati pa tudi odgovornost posameznika.