V gorenjski regiji bo v prihodnjem šolskem letu šolski prag prvič prestopilo 1960 učencev. / Foto: Tina Dokl
V gorenjski regiji bo v prihodnjem šolskem letu šolski prag prvič prestopilo 1960 učencev. / Foto: Tina Dokl
Šole bodo po počitnicah spet oživele
V torek se začenja novo šolsko leto. V gorenjskih osnovnih šolah bo v šolske klopi znova sedlo 19.228 učencev, v srednjih šolah, kjer vpis ta čas še ni zaključen, pa na Gorenjskem v novem šolskem letu pričakujejo okrog 8400 dijakov.
V gorenjski regiji bo v prihodnjem šolskem letu šolski prag prvič prestopilo 1960 učencev. Osnovno šolo bo v Sloveniji v prihodnjem šolskem letu obiskovalo 186.687 učencev, od tega je 19.058 prvošolčkov. V gorenjske srednje šole pa je bilo na dan 24. avgust vpisanih 8366 dijakov, od tega 2445 v prve letnike. Skupno število dijakov v Sloveniji pa bo po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino v šolskem letu 2026/2027 okrog 88 tisoč, od tega jih je v prvi letnik vpisanih okrog 26 tisoč.
Tudi začetek letošnjega šolskega leta zaznamuje kadrovska stiska v šolah, ministrstvo pa je napovedalo tudi nekatere spremembe, s katerimi naj bi vrnili avtonomijo odločanja v šole in okrepili avtoriteto učiteljev. Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič je opozoril, da se v šolstvu že vrsto let soočajo z velikimi težavami pri iskanju ustreznega kadra, zato meni, da se »približuje čas, ko bomo ugotovili, da nekaterih stvari ne bomo več mogli izvajati tako, kot jih danes«. Pozdravlja pa ukrepe za večjo avtonomijo šol, ki jih napoveduje pristojno ministrstvo, saj po njegovih besedah učitelji svoje delo opravljajo v dobro otrok in po svojih najboljših močeh. »Mislim, da je res čas, da stopimo nekaj korakov nazaj, se vrnemo v čas, ko je učitelj nekaj pomenil, ko je bilo jasno, da je strokovnjak na svojem področju, da ocena predstavlja izraz znanja in da je vzgojno delovanje šole namenjeno reševanju vzgojnih težav.« Prepričan je, da imajo v šolah dovolj strokovnjakov, ki lahko odločajo o reševanju morebitnih nesporazumov glede ocen ali vzgojnega ukrepanja. Prav tako je naklonjen uvedbi pripravljalnic za učence priseljence. Smiselno se mu zdi, da ti učenci postopoma pridobijo znanje slovenskega jezika, saj se sicer lahko znajdejo v hudi stiski. »Če otrok pozna vsaj osnove slovenskega jezika, lahko potem lažje sledi pouku in hitreje napreduje.« To se mu zdi dobra rešitev predvsem za učence v višjih razredih, medtem ko se otroci, ki se vključujejo v nižje razrede, po njegovih besedah veliko hitreje naučijo jezika.