Ena bakterija, precej neznank

Kamničani smo od nekdaj ponosni na svojo vodo izpod kamniških planin. Pijemo jo neklorirano, kar si marsikje le želijo, in znamo se zmrdovati nad tem, kakšna priteče iz pipe v drugih občinah. Zato ni čudno, da ob vsakem dvomu v njeno čistost skočimo v zrak. Kar je seveda tudi prav.

Devetega septembra je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v rednem vzorcu z zajetja Iverje našel en intestinalni enterokok, najnižjo vrednost, pa vendar preveč, da bi bila voda neoporečna. Komunalno podjetje Kamnik je takoj obvestilo javnost, uvedlo prekuhavanje in kloriranje, naslednji dan je bil kontrolni vzorec spet čist. Veriga obveščanja in ukrepanja je delovala tako, kot mora.

Pred tremi leti je bil ukrep prekuhavanja vode uveden zaradi poplav, ko je deroča voda odnesla tudi del transportnega vodovoda med Stranjami in Kamnikom, lani oktobra pa je v vodohranu Podgorje analiza pokazala prisotnost bakterije E. coli. Tokrat je bil prvič vzrok intestinalni enterokok. Oba sta glavna indikatorja fekalnega onesnaženja. Tudi tokrat se je končalo s čistim kontrolnim vzorcem, ne pa z dokončnimi odgovori. Kot so jasno povedali v laboratoriju: skladen kontrolni vzorec sam po sebi ne dokazuje, da je bil vzrok ugotovljen in trajno odpravljen. Pove le, da je bil ukrep kloriranja učinkovit.

Ali je izvor človeški ali živalski, bi razkrila analiza mikrobnega sledenja virom, a zanjo bi bil potreben ustrezno odvzet in shranjen vzorec iz časa dogodka. Brez njega izvora septembrske neskladnosti ni več mogoče zanesljivo določiti. Naročilo take analize je sicer v rokah upravljavca, a tokrat je ta vlak že odpeljal.

Marsikdo bo sicer tudi brez analiz s prstom pokazal na Veliko planino, kjer se z rastjo števila obiskovalcev povečuje tudi tveganje za čistost vodnih virov, ki ležijo pod planoto in iz katerih se napaja zajetje Iverje.

Če gradnjo kanalizacije v naravovarstvenem pasu, v katerega spadata dolina Kamniške Bistrice in Velika planina, otežuje zakonodaja, je treba začeti izvajati druge ukrepe. In treba je priznati, da je v to občinska uprava vložila precej truda. Občina je leta 2022 začela odvažati greznično goščo iz planinskih koč, letos so ukrep nadgradili, saj želijo vključiti čim več lastnikov, pripravili pa bodo tudi celovit popis stanja greznic v okoli 150 objektih. Popis naj bi bil dokončan do konca leta. Kamniška javnost pa bo gotovo pozorna, kakšni bodo rezultati.