Kaj je povzročilo onesnaženje vode

Kamnik – Analiza vode na vodnem zajetju Iverje, ki omogoča oskrbo s pitno vodo za večji del občine Kamnik in del sosednje Komende, je v sredo, 9. septembra, pokazala prisotnost enega intestinalnega enterokoka. Gre za indikator fekalnega onesnaženja, za katero mejna dovoljena vrednost znaša nič.

Po rezultatih analize, ki jo je v okviru rednega in vnaprej načrtovanega programa testiranja opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je upravljavec vodovodnega omrežja, Komunalno podjetje Kamnik, skladno z načrtom obvestil uporabnike, uvedel obvezno prekuhavanje vode ter takoj začel kloriranje, ki predstavlja standardni postopek razkuževanja in stabilizacije sistema.

»Vzorčenje je potekalo po letnem planu vzorčenja. Na ta dan so bili na VS Iverje odvzeti trije vzorci. Poleg zajetja Iverje in OŠ Moste je bil odvzet še vzorec iz vodohrana Komenda. Še isti dan, torej 9. septembra, ko smo izvedeli o neskladnem vzorcu, smo ponovno odvzeli vzorec surove vode, v kateri ni bilo več prisotnega enterokoka,« so nam pojasnili pri upravljavcu vodovodnega omrežja Iverje, Komunalnem podjetju Kamnik, in dodali, da so naslednji dan vzorčenje ponovili na dodatnih šestih lokacijah, kjer prav tako ni bilo več zaznati neskladja. »Rezultati dodatnih analiz bodo oziroma so pokazali skladnost z Uredbo o pitni vodi,« so še navedli.

Kaj pove vzorec in česa ne

Za nekaj pojasnil smo prosili laboratorij, kjer odziv upravljavca ocenjujejo kot strokovno ustrezen, hkrati pa opozarjajo, da na podlagi enega neskladnega vzorca ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali gre za osamljen primer ali za sistemski pojav. »Skladen kontrolni vzorec sam po sebi ne dokazuje, da je bil primarni vzrok neskladnosti ugotovljen in trajno odpravljen,« so nam pojasnili in dodali: »Na podlagi enega neskladnega vzorca ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali gre za osamljen dogodek ali za ponavljajočo se oziroma sistemsko težavo. Za takšno presojo so potrebni časovna in prostorska analiza preteklih rezultatov, dodatno vzorčenje, sanitarno-tehnični pregled sistema ter analiza obratovalnih in hidroloških razmer.«

Kaj bi bil lahko vzrok onesnaženja, iz laboratorijske analize ni mogoče ugotoviti. »Med možne vzroke sodijo vpliv površinske vode, neustrezno odvajanje komunalnih odpadnih voda, netesne ali preobremenjene greznice in male komunalne čistilne naprave, kmetijska in pašna dejavnost, prostoživeče živali ter intenzivno spiranje površja po padavinah,« možnosti naštevajo v NLZOH in poudarjajo, da posamezen laboratorijski rezultat ne razkrije mesta, časa ali poti njegovega vnosa. Prav tako ni moč ugotoviti, ali je bakterija človeškega ali živalskega izvora. Za to bi bilo treba opraviti metodo mikrobnega sledenja virom (MST), pri čemer bi bila po navedbah laboratorija pri koncentraciji le ene kolonije na sto mililitrov njena interpretacija posebej omejena, brez ustrezno odvzetega in hranjenega vzorca iz časa dogodka pa izvora tokratne neskladnosti ni več mogoče zanesljivo določiti. »Ugotavljanje izvora in vzroka neskladnosti je primarno naloga upravljavca vodovodnega sistema,« so ob tem navedli.

Tako kot pri NLZOH so nam pojasnili tudi pri komunalnem podjetju, kjer na vprašanje o metodi mikrobnega sledenja virom (MST) odgovarjajo: »Vsekakor bi bili to pripravljeni izvesti, vendar bi morali že vnaprej predvidevati, da bo vzorec neskladen.«

Kot so še navedli, na podlagi enega rezultata ni mogoče zanesljivo določiti vzroka oz. izvora onesnaženja. »Možni vzroki se ugotavljajo z analizo rezultatov vzorčenja, hidroloških in obratovalnih razmer ter s pregledom zajetja in vodovodnega sistema. Pri ugotovljeni koncentraciji 1 CFU/100 ml je pri opredelitvi izvora potrebna dodatna previdnost,« so nam pojasnili v Komunalnem podjetju Kamnik.

Uvedli popis stanja greznic

»Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da do tega ne bo več prihajalo,« je zadnji dogodek komentiral kamniški župan Matej Slapar in dodal, da je pri površinskem vodnem viru težko stoodstotno zavarovati vodo pred vdorom mikroorganizmov.

»Smo ena redkih občin, kjer še pijemo čisto neklorirano vodo, seveda pa je zaradi tega bolj občutljiva na zunanje dejavnike,« je še dejal Slapar, ki dodaja, da se v Kamniku sicer že pripravljajo na posodobitev zajetja Iverje, ki doslej še ni bilo temeljiteje obnovljeno. So pa na zajetju v preteklih letih uredili tri dodatne vodne vrtine, od katerih sta dve že v uporabi, in sicer v primerih, ko je vodostaj na zajetju prenizek.

Slapar se zavzema tudi za gradnjo kanalizacijskega sistema v dolini Kamniške Bistrice in na Veliki planini, vendar je zakonodaja na vodovarstvenem območju, v katero sodi tudi to področje, ne omogoča. Zato so lani začeli odvoz grezničnih gošč iz objektov na Veliki planini.

»Na prispevnem območju se izvajajo aktivnosti, povezane z nadzorom in urejanjem odvajanja komunalnih odpadnih voda. Naročanje praznjenja greznic se izvaja na Občini Kamnik, mi pa izvedemo storitev praznjenja. Letos je bilo v sklopu tega naročila izpraznjenih 19 koč na Veliki planini in 1 objekt  v Kamniški Bistrici,« so nam pojasnili v komunalnem podjetju.

Občina Kamnik je letos ukrep nadgradila, tako da bodo do konca leta pripravili celovit popis stanja greznic na Veliki planini. Končno poročilo bo znano do konca leta. »Vsaka greznica je potencialen vir onesnaženja in narediti moramo vse, da naše vodne vire zaščitimo,« je še povedal.