Deset let od prvega prevoza organa za presaditev z vladno letalo RS falcon na fotografiji major Janko Kene 15. BRVLZO, ki je pred desetimi leti opravil prvi pole / Foto: Tina Dokl

Pred desetimi leti je prvi polet z letalom Falcon za potrebe transporta organa opravil pilot major Janko Kene, ki je med drugim predstavil potek načrtovanja poti. / Foto: Tina Dokl

Deset let letalskega prevoza organov

Mineva deset let od prvega prevoza človeškega organa za presaditev z letalom Falcon 2000 EX, ki ga je izvedla Slovenska vojska. Od takrat so uspešno izvedli že 118 letov, največkrat je šlo za prevoze src in pljuč.

Brnik – Konec marca 2015 sta ministrstvo za obrambo in Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant sklenila pogodbo o uporabi letala Falcon 2000 EX za nujne prevoze človeških organov. V sodelovanje je bil vključen tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana, s čimer je dogovor prerasel v stalni tripartitni sporazum. Ob deseti obletnici prvega letalskega prevoza človeškega organa za presaditev s Falconom so predstavniki sodelujočih institucij na novinarski konferenci predstavili širšo sliko sodelovanja. Prim. Danica Avsec, dr. med., dolgoletna direktorica Slovenija-transplanta in podpisnica prve pogodbe z MORS, je poudarila, da je bila odločitev o vključitvi letala Falcon v sistem nujnih medicinskih prevozov pionirska. »Bili smo med prvimi državami, ki so vladno letalo namenile izključno za medicinske namene – za prevoz transplantacijskih ekip in organov. Hitrost in zanes­ljivost prevoza sta ključni, saj pri presaditvah šteje vsaka minuta,« je poudarila in dodala, da se je letalo Falcon izkazalo kot izjemna pridobitev. »Varen, hiter in zanesljiv prevoz je pomemben parameter kakovosti in pomemben člen, ki pripomore k uspešnosti presaditve.«

V desetih letih je bilo oprav­ljenih 118 prevozov, večinoma src, v zadnjih letih tudi pljuč. Doc. dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike in vodja transplantacijske dejavnosti v UKC Ljubljana, je dejal, da brez Falcona številnih presaditev ne bi bilo mogoče izvesti, zlasti zaradi kratkih časovnih okvirov pri presaditvi srca. Kot je pojasnil Kneževič, približno 60 odstotkov organov dobijo z izmenjavo s tujino.

Generalni direktor UKC Ljubljana doc. dr. Marko Jug je sodelovanje z vojsko označil kot izjemno in nepogrešljivo. Prepričan je, da je prav ta model sodelovanja pot, po kateri bi Slovenija lahko utrdila svoje kapacitete v zdravstvu. »To je jasen dokaz, da sta obrambni in zdravstveni sistem neločljivo povezana,« je dejal in dodal, da uporaba obrambnih resursov v civilne namene lahko okrepi celoten zdravstveni sistem.

Za letalske posadke Slovenske vojske ti poleti pomenijo posebno nalogo. Major Janko Kene, ki je izvedel prvi prevoz s falconom, je opisal delovanje ekipe: »Nalogo opravljamo v okviru stalne pripravljenosti. Posadka obsega dva pilota, letalskega tehnika in dispečerja. Ko prejmemo klic, dispečer začne usklajevanje z letališči, poveljnik posadke pa presodi, ali so pogoji za let ustrezni.« Po njegovih besedah si v teh primerih ne morejo privoščiti napak ali zamud. »Posebnost teh nalog je, da vse poteka zelo hitro in brez prostora za napake. Če želeno letališče ni dostopno, poiščemo drugo možnost. Nas pa vsekakor navdaja pozitiven adrenalin.«

Minister za obrambo mag. Borut Sajovic je poudaril, da se ob povečevanju obrambnih izdatkov razmišlja tudi o nadgradnji trenutnih zmogljivosti. »Falconu se nabirajo leta. Razmišljamo o dodatnem letalu istega tipa, s čimer bi povečali plovnost in zmogljivosti sistema.« Odločitev o tem naj bi bila sprejeta do junijskega vrha zveze Nato v Haagu. Ob tem je minister zagotovil, da povečanje obrambnih zmogljivosti ne bo ogrozilo drugih pomembnih projektov v državi. »Slovenija je v dobri javnofinančni kondiciji,« je dodal.