Ceniti, spoštovati in ne pozabiti

Begunje – »Z obnovo spominskega parka in slovesnostjo ohranjamo spomin na ustreljene talce, katerih kri je napojila slovensko zemljo, da je seme upora lahko rodilo in se končalo z zmago 9. maja 1945. To je bila tudi osnova, na kateri smo leta 1991 v junijskih dneh pridobili samostojnost in suverenost. To je treba ceniti, spoštovati ter nikdar in nikoli pozabiti,« je v slavnostnem govoru na slovesnosti ob odprtju prenovljenega grobišča poudaril minister za obrambo Borut Sajovic.

»Ljudje, ki zgodovine ne poznajo, ne razumejo, se na poti v prihodnost velikokrat spotaknejo. Ravno to spominsko obeležje, ki priča, kako je na krut in nasilen način izgubilo življenje 849 slovenskih domoljubov, nam kaže pravo pot. Da je treba ostati, tudi po Prešernu, domovini zvest in pa enoten,« je dodal minister.

Enajst tisoč zapornikov

V gradu Katzenstein je bil med drugo svetovno vojno sedež nemške varnostne policije (gestapa) in osrednji zapor za Gorenjsko, kjer je bilo med letoma 1941 in 1945 zaprtih več kot enajst tisoč zapornikov, večinoma pripadnikov gorenjskega odporniškega gibanja. Številne so iz Begunj deportirali v nacistična taborišča, 849 so jih usmrtili. Četrti maj, dan, ko je Kokrški odred leta 1945 zavzel begunjske zapore in osvobodil 632 jetnikov, je danes praznik Krajevne skupnosti Begunje.

Grobišče 457 talcev in 18 borcev druge svetovne vojne je bilo v graščinskem parku leta 1953 urejeno po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja in opremljeno z umetniškimi skulpturami kiparja Borisa Kalina. Kompleks, ki je bil zadnjič delno obnovljen pred dvajsetimi leti, je avgusta 2023 močno poškodovala vodna ujma, Občina Radovljica pa ga je s sredstvi v višini nekaj manj kot pol milijona evrov, ki jih je zagotovilo ministrstvo za obrambo, v zadnjih dveh letih temeljito obnovila, je pojasnil radovljiški župan Ciril Globočnik.

Zapor, trpljenje in upor

Prireditve, ki je potekala natanko 80 let po osvoboditvi begunjskih zaporov, so se udeležili številni sorodniki in potomci zaprtih in žrtev, pa predstavniki borčevskih organizacij - zbrane je nagovoril tudi predstavnik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman - in domačini.

»Prišla sem, ker je bil moj tast, doktor Janez Šarec, med vojno zdravnik v tukajšnjih zaporih. Pripeljala sem hči in vnukinji, saj spoštujemo spomin nanj. Vemo, da je v tistih strašnih časih moral premagati stvari, ki jih mnogi niso zmogli,« je povedala Tanja Šarec.

Udeleženci slovesnosti so si lahko v nedeljo ogledali tudi novo stalno razstavo v Muzeju talcev, urejenem v delu nekdanjih prostorov zapora. »Razstava pripoveduje zgodbo nastanka zapora, upora in trpljenja. Muzej predstavlja predvsem spoštljiv spomin vsem tistim, ki so bili tu zaprti, so tu trpeli, bili mučeni in dali življenje za to, da danes lahko živimo v miru. Dokler živi spomin, živi človek,« pa je poudarila Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine, kjer so razstavo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Gorenjskim muzejem Kranj in Gornjesavskim muzejem Jesenice.

»Prenova grobišča je dokaz, kako se skupaj zmoremo na primeren način oddolžiti tistim, katerih glasu se danes ne more slišati,« pa meni Rina Klinar. »V begunjskih zaporih je bil zaprt tudi moj stari oče. Muzej zato zame predstavlja opomnik časa; verjamem, da si zasluži pozornost tudi s kustosom, ki bo še dodatno osvetlil tedanje čase, ki so za današnje generacije nepojmljivi.«