Cepljenje: manj bolezni, več zdravja

Ljubljana – Cepljenje je eden najpomembnejših javnozdravstvenih ukrepov, ki igra pomembno vlogo pri preprečevanju okužbe ter ohranjanju zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Ob zadostni precepljenosti proti HPV bi lahko v prihodnje odpravili eno vrsto raka – to je rak materničnega vratu, so nekaj dejstev poudarili sodelujoči na nedavni novinarski konferenci. »V Sloveniji se lahko pohvalimo, da ima naš nacionalni program cepljenja že dolgo tradicijo, saj so bila številna cepljenja, zlasti za otroke, omogočena v 60. letih prejšnjega stoletja. Sistematično cepljenje skozi več desetletij je omogočilo, da se pri nas nekatere nalezljive bolezni, kot so otroška paraliza, davica, rdečke, mumps in okužbe s Hib, ne pojavljajo več, nekatere pa redko – denimo tetanus pri starejših necepljenih odraslih in posamični primeri ošpic,« je povedala dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Zaščita najmlajših

Cepljenje ima posebno vlogo pri zaščiti dojenčkov in majhnih otrok, ki so zaradi nezrelega imunskega sistema najbolj ranljivi, je poudarila pediatrinja Alenka Rus. »Mi tudi razumemo starševske dvome in oklevanja, a naš cilj je podati jasno informacijo – cepljenje ostaja ena najbolj varnih in učinkovitih zaščit za otroke. Zato bi moralo biti cepljenje standard, ne privilegij prav za vse otroke tega sveta.«

V Sloveniji je razmeroma dobra precepljenost z obveznimi cepljenji, slabša s priporočenimi cepljenji otrok in najslabša s priporočenimi cepljenji odraslih. »V odrasli dobi tistim, ki so bili popolno cepljeni kot otroci, določena cepljenja samo priporočamo in pravzaprav niso obvezna,« je pojasnila družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček. Gre za cepljenje proti davici, tetanusu, KME, oslovskemu kašlju, gripi itd. Prav tako se priporočajo določena cepljenja in zaščita v primeru potovanj na endemska področja. »Zanimivost, ki jo opažamo pri cepljenjih odrasle populacije, je vpliv motivacije na pripravljenost za cepljenje. Pri cepljenjih in zaščito z zdravili zaradi turizma opažamo, da so posamezniki precej brezskrbni – ne povprašujejo po sestavi cepiva, po stranskih učinkih ali po številu posameznikov, ki so že prejeli to cepivo. V primerjavi s cepljenjem proti gripi, covidu-19 itd., kjer so skepsa, dvomi, vprašanja in odziv na cepljenja zelo drugačni,« je ponazorila.

Za zaščito pred nekaterimi okužbami v prvih mesecih dojenčkovega življenja, ko je najbolj ranljiv in sam še ne more biti cepljen, lahko poskrbi že nosečnica. V nosečnosti se priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju, gripi in respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV), je pojasnil prof. dr. Miha Lučovnik, vodja Oddelka za intenzivno perinatalno medicino v UKC Ljubljana.

Starejši dovzetnejši za okužbe

Kako pomembna so cepljenja tudi za starejše odrasle, je poudaril Gregor Veninšek, predstojnik Centra za geriatrično medicine, UKC Ljubljana. Imunski sistem starejših slabi, zaradi česar so bolj izpostavljeni okužbam. »Gripa in pnevmokokne okužbe sta pomembna povzročitelja obolevnosti in z boleznijo povezanih zapletov. Obe bolezni sta povezani s slabim počutjem, obiski pri osebnem zdravniku, na urgenci, s potrebo po bolnišničnem zdravljenju in povečano umrljivostjo. Med sezono gripe lahko umre do petsto oseb več, večina smrti je med starejšo populacijo. Med osebami, starejšimi od 75 let, jih ob invazivni okužbi s pnevmokokom lahko umre skoraj tretjina,« je opozoril in dodal, da je proti obema okužbama na voljo učinkovito cepljenje.

Proti gripi cepljenih 42 tisoč več prebivalcev kot lani

Čeprav se je letos proti gripi cepilo več kot 42 tisoči ljudi več kot lani, pa je ta precepljenost še vedno nizka v primerjavi z zahodnoevropskimi državami.

Program cepljenja se z leti dopolnjuje in danes vključuje tudi številna priporočena cepljenja za odrasle, starejše in druge ranljive skupine. V letošnjem letu so denimo omogočili cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za dodatni dve generaciji prebivalstva (stari 43 in 44 let), prav tako bodo imeli od jeseni dojenčki možnost nove zaščite proti RSV – z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi.