Nekdanje smučišče
V Krpinu odstranili žičnico
Krpin se vrača! In to v velikem slogu! Po letih zapuščenosti se bo smučišče Krpin končno prebudilo iz zimskega (in poletnega) spanja – in to s pravim spektaklom! V sodelovanju z lokalno skupnostjo, vsemi organizacijami v kraju, vizionarskimi investitorji in s pomočjo skladov za razvoj podeželja bomo Krpin spremenili v prvo celoletno večnamensko rekreacijsko središče v Sloveniji. Celoletno smučanje in bordanje, gorskokolesarski park, poletna adrenalinska steza …
Takšne visokoleteče načrte so lani predstavili v Krajevni skupnosti Begunje – a žal le kot (ne)posrečeno prvoaprilsko šalo … Ob njej se je marsikdo nasmejal, nekateri pa so nostalgično obudili spomine na nekdaj priljubljeno smučišče ob vznožju Svetega Petra, ki ima izjemno zgodovino. Bilo je namreč prvo smučišče v Jugoslaviji in komaj tretje v Evropi s sistemom umetnega zasneževanja – že konec leta 1972 je bil Krpin prekrit z umetnim snegom. Za to so zaslužni strokovnjaki Inštituta tovarne Elan, snežna odeja je bila debela od 10 do 15 centimetrov, in ker so uredili tudi razsvetljavo, so lahko v Krpinu smučali podnevi in ponoči. Smučišče je bilo odlično obiskano, marsikdo se še spominja vozovnic na pike in vrste do bifeja ...
Pod Elanovim upravljanjem je obratovalo vse do leta 1996, pred dobrimi dvajsetimi leti pa je objekte in naprave prevzel Smučarski klub Radovljica. Konec leta 2005 so smučišče znova odprli, imeli so načrte za razširitev in ureditev sistema umetnega zasneževanja, a so zaradi zelenih zim ti počasi zvodeneli ... Smučišče tako zadnjih nekaj let ni obratovalo, Smučarski klub Radovljica je medtem prodal topove in teptalnik, žičnica pa je samevala. Potem ko jo je nedavno poškodoval še močan veter, smučarskemu klubu kot upravljavcu ni ostalo drugega, kot da jo podrejo. Prejšnji teden so jo res odstranili in jo odpeljali – v staro železo.
V Krpinu se ne bo smučalo nikoli več. To je danes žal usoda mnogih smučišč, na katera imamo nostalgične spomine; eno takšnih je tudi Španov vrh, ki se kljub poskusom zasebnikov in ob nezmožnosti dogovora z lastniki zemljišč prav tako spreminja v staro železje. A na drugi strani po zaslugi zanesenjakov jim vsako leto vsaj nekaj smučarskih dni uspe zagotoviti na smučišču v Kamni Gorici, še večja zgodba o uspehu je smučišče v Mojstrani, kjer so po zaslugi zagnanega lastnika in njegove ekipe v letošnji zimi našteli pravzaprav neverjetnih 59 smučarskih dni!
S pravimi ljudmi, voljo in predvsem sodelovanjem je torej vendarle možno, da zgodbe o oživitvi smučišč, tudi takih na nižji nadmorski višini, niso le prvoaprilska šala. A žal ne tudi v Begunjah.