Prejšnji teden so na nekdanjem smučišču Krpin začeli odstranjevati žičnico in jo odpeljali v staro železo. / Foto: Tina Dokl
Prejšnji teden so na nekdanjem smučišču Krpin začeli odstranjevati žičnico in jo odpeljali v staro železo. / Foto: Tina Dokl
V Krpinu odstranili žičnico
Ker je nedavno neurje poškodovalo vlečnico na nekdanjem smučišču Krpin, je padla odločitev, da jo bodo odstranili. To pomeni dokončno slovo nekdaj priljubljenega smučišča na pobočju Svetega Petra.
Begunje – Prejšnji teden so z nekdanjega smučišča Krpin v Begunjah odstranili žičnico in stebre ter jih odpeljali v staro železo. Kot je povedal predsednik Smučarskega kluba Radovljica Luka Šolar, so v nedavnem neurju na vlečnico padla drevesa in jo poškodovala. Po Šolarjevih besedah so ob ogledu ocenili, da je edina in najcenejša možnost, da žičnico odstranijo, saj klub nima denarja, da bi jo postavili nazaj. Z odstranitvijo so se strinjali tudi na Občini Jesenice, ki je uradna lastnica športnih naprav, ter v Turističnem društvu Begunje, je povedal Šolar. Tako so pridobili več ponudb za odstranitev in prejšnji teden je izbrani izvajalec žičnico tudi odstranil in jo odpeljal v staro železo.
To pomeni konec za nekdanje priljubljeno smučišče, ki ga je leta 1963 začelo graditi Telovadno društvo Partizan Begunje, gradnjo pa je vodil Franc Cvenkelj. Leto kasneje so postavili prvo vlečnico, ki pa je lahko prepeljala le po enega smučarja naenkrat. Leta 1971 je Elan uvozil novo vlečnico, ki je lahko prepeljala 460 ljudi na uro, zatem pa še teptalec in top za umetni sneg. Ta je najprej deloval na gasilsko črpalko, kasneje pa so ob smučišču položili cevi za vodo in električno napeljavo.
Smučišče Krpin je bilo tako prvo v Jugoslaviji in komaj tretje v Evropi z umetnim snegom, in to že konec leta 1972. Članek o tem je bil objavljen 13. januarja 1973 v Gorenjskem glasu. Sneg so izdelali v Inštitutu tovarne Elan s posebnim strojem zahodnonemške znamke Linde. Stisnjen zrak in vodo pod pritiskom 14 atmosfer so razpršili, ta pa je pri temperaturi dve stopinji Celzija pod ničlo zmrznila in padla na tla kot sneg. Tako je za časopis takrat povedal Julij Arh, zaposlen na Elanovem inštitutu in prvi upravitelj Centra Krpin. Snežna odeja je bila debela od 10 do 15 centimetrov, in ker so uredili tudi razsvetljavo, so lahko v Krpinu smučali podnevi in ponoči.
Smučišče Krpin je pod Elanovim upravljanjem obratovalo vse do leta 1996. Potem so ga za eno leto dali v najem zasebniku, zatem pa je bilo več let zaprto. Leta 2004 je objekte in naprave prevzel Smučarski klub Radovljica in konec leta 2005 so smučišče znova odprli. Imeli so načrte za razširitev in ureditev sistema umetnega zasneževanja, a so zaradi zelenih zim načrti počasi zvodeneli ... Smučišče Krpin tako zadnjih nekaj let ni obratovalo, Smučarski klub Radovljica je medtem prodal topove in teptalnik, naprodaj je bila tudi žičnica, a zanjo ni bilo zanimanja.
Je pa ob tem Luka Šolar povedal, da so razmišljali, da bi vlečnico popravili in bi jo uporabljali v poletni sezoni za kolesarski turizem, a niso našli skupnega jezika z lastniki zemljišč, na katerem je bilo smučišče. Tako so tudi ti načrti ostali neuresničeni. Šolar je ob tem navedel primer Soriške planine, kjer ob zglednem sodelovanju z lastniki zemljišč smučišče uspešno deluje kot zimsko in poletno turistično središče.
Lastnikov zemljišč v Krpinu je več, med njimi so državni sklad kmetijskih zemljišč in državni gozdovi, v srednjem delu pa je lastnica Agrarna skupnost Poljče. Predsednik Jože Renko nam je povedal, da so bili vsa leta naklonjeni delovanju smučišča, omenil pa je tudi številne prostovoljce, nekdanje elanovce, ki so naredili ogromno za Krpin.