Odkritje spreminja klinično prakso

Raziskovalna skupina na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik je po večletnem raziskovanju odkrila povezavo med najhujšimi oblikami alergijskih reakcij in genetiko.

Anafilaksija je resna sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah po stiku z alergenom. Med anafilaksijo pride do prizadetosti dihal, srčno-žilnega sistema ter opaznih sprememb na koži in sluznicah. Prvi znaki, kot so srbenje kože, pojav koprivnice, rdečica kože, kihanje ali otekanje obraza, se pojavijo hitro in se lahko hitro stopnjujejo v občutek zadušitve, težko sapo, padec krvnega tlaka, omotico in celo kolaps. Prisotni so lahko tudi trebušni krči, bruhanje in driska.

Odkritje povezave med hudimi alergijskimi reakcijami in genetsko boleznijo bistveno spreminja razumevanje anafilaksije ter ima pomembne posledice za klinično prakso in zdravljenje najbolj ogroženih bolnikov. V raziskavi so sodelovali tudi Medicinska fakulteta v Gradcu, Univerzitetni klinični center Zagreb, Medicinska fakulteta v Krakovu ter Nacionalni inštitut za zdravje v ZDA, v večletno študijo pa sta bili vključeni 1502 osebi iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Poljske.

»Ne glede na to, da so bili pacienti obravnavani v različnih državah, so bili rezultati zelo primerljivi, kar kaže na veliko težo naših ugotovitev. Zelo pomembno je tudi, da je bil ves visokotehnološki del genetske analize izveden v Sloveniji, kar kaže na izjemen nivo slovenskega medicinskega raziskovalnega dela na področju genetike in imunologije,« je povedal izr. prof. dr. Peter Korošec, vodja Laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik ter glavni raziskovalec projekta.

Cilj raziskave je bil raziskati genetsko ozadje najtežjih alergijskih reakcij in identificirati bolnike, ki so dovzetni za hude alergijske reakcije, s čimer bi preprečili smrtne izide. Ugotovili so, da lahko genetski dejavniki napovedujejo resnost alergijskih reakcij pri bolnikih, ki so že doživeli hudo anafilaktično reakcijo.

»Naša raziskava je potrdila, da ima do 30 odstotkov pacientov, ki so alergični na strup ose ali čebele in jih zato zdravimo z imunoterapijo, v osnovi genetsko motnjo – bolezen mastocitov. To je zelo velika skupina, na katero smo sedaj posebej pozorni. Ti pacienti so bolj ogroženi za naslednje reakcije in vemo, da je tudi zdravljenje manj uspešno,« je pojasnil doc. dr. Peter Kopač, vodja Alergološke enote na Kliniki Golnik in soavtor raziskave, in dodal, da te paciente zdaj zdravijo drugače, potrebujejo dosmrtno imunoterapijo, kljub temu pa morajo še vedno s seboj nositi avtoinjektor z adrenalinom.