Gimnazijci v Maistrovo čast

Profesorji in dijaki Gimnazije Kranj so počastili spomin na 150. obletnico rojstva generala Rudolfa Maistra. Njeno predhodnico nižjo gimnazijo je obiskoval tudi Maister.

Kranj – Pred doprsnim kipom generala Rudolfa Maistra na hiši številka 5 na Maistrovem trgu v Kranju, kjer je pred 140 leti na takratni hišni številki Kranj 191 stanovala Maistrova družina, so v petek profesorji in dijaki Gimnazije Kranj počastili spomin na 150. obletnico rojstva tega enkratnega človeka, zavednega Slovenca, generala, pesnika in intelektualca. Rudolf Maister je med letoma 1885 in 1890 obiskoval nižjo gimnazijo, ki je bila takrat v bližini gradu Khislstein. Kranj je dobil višjo gimnazijo šele sedem let kasneje.

Dijaki Gimnazije Kranj Dora Stepanović, Aleks Glišović, Manca Košir, Gaber Sečnik in Eva Tofant so pod mentorstvom profesoric Nataše Kne, Bernarde Lenaršič in Sarah Petek z recitacijo in glasbo izvedli kulturni program. S to spominsko prireditvijo se je tudi Kranj vključil v praznovanje Maistrovega leta, ki ga je za letos določila slovenska vlada.

V imenu Mestne občine Kranj je zbrane nagovoril podžupan Janez Černe. Dejal je, da je bil Maister neustrašen in karizmatični general in intelektualec, ki je sanjal in deloval tudi za našo lepšo prihodnost.

Osrednji govornik je bil dr. Gregor Antoličič, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Spomnil je na 1. november leta 1918, ko je Maister v meljski vojašnici vstal in pred poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki dejal: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.« S tem se je odločno postavil na stran mlade jugoslovanske države. Govornik je poudaril, da je Maistrovo leto priložnost, da se Maister znova poda na pot po Sloveniji in da se z njim lahko seznanijo mlajše generacije. Govor je sklenil z zahvalo Kranjčanom, da so v duhu Maistrovih povezovalnih dejanj povabili medse zgodovinarja iz Maribora, kjer je »Maister pisal zgodovino«.