V razlastitev zemljišč zaradi cestnih projektov

Po neuspešnih pogajanjih je Občina Šenčur sprožila postopek razlastitve zemljišča na štirih lokacijah, ki so v lasti štirih lastnikov. V vseh primerih gre za zemljišča, kjer je predvidena novogradnja ali rekonstrukcija ceste.

Šenčur – Zemljišča, ki so predmet razlastitvenih postopkov, so po navedbah Občine Šenčur ključna za rekonstrukcijo ali izgradnjo cest oziroma poti in posledično tudi ostale komunalne infrastrukture. Projekti, za katere Občini Šenčur ni uspelo pridobiti soglasja lastnikov, so rekonstrukcija Kranjske ceste v Šenčurju, javne poti na Olševku in v Voklem ter izgradnja obvozne ceste Šenčur–Britof.

Trije postopki razlastitve so v teku že dlje časa, en postopek pa je povsem na začetku, pri čemer bodo predlog za razlastitev na Upravni enoti vložili po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi javne koristi. Pobudnica razlastitve na vseh štirih trasah je Občina Šenčur, a kot dodajajo, so eno zahtevo vložili na prošnjo občanov, ki si želijo ureditve javne poti, da bo ta varna za prehod zlasti otrok.

Le v skrajnih primerih

Ob tem poudarjajo, da skuša občina pred začetkom vsake investicije z vsemi vpletenimi lastniki doseči soglasje. »Z marsikaterim lastnikom se pogovarjamo večkrat, tako uslužbenci občinske uprave kot tudi župan. Za postopek razlastitve, ki je precej dolgotrajen, se odločimo le v skrajnih primerih, ko ni mogoče doseči soglasja ali ne obstajajo druge nepremičnine za dosego cilja,« so pojasnili na Občini Šenčur, ki postopka razlastitve v preteklosti še ni vodila. »V naši občini se veliko gradi in dejstvo, da smo do danes začeli postopke razlastitve le za zemljišča štirih lastnikov, nakazuje na uspešno pridobivanje soglasij v večini primerov.«

Enaka cena za vse

Občina Šenčur je lastnikom zemljišč, ki so v postopku razlastitve, ponudila odškodnino v enaki višini kot ostalim lastnikom na omenjenih trasah ceste. Pri nakupu zemljišč za namene širitve, rekonstrukcije ali gradnje cest namreč dosledno uporablja enotno cenovno politiko: za gozdna zemljišča 2,5 evra za kvadratni meter, za kmetijska zemljišča 8,5 evra na kvadratni meter in 60 evrov na kvadratni meter za stavbna zemljišča. »Tudi v prihodnje bomo, kot smo že doslej, vztrajali, da vsi občani dobijo za zemljo plačano enako, in ne toliko, kolikor se bo posamezni lastnik z občino dogovoril,« so zatrdili na šenčurski občini, kjer sicer menijo, da bi se v določenih, ne pa v vseh primerih lahko izognili razlastitvi, če bi ceno konkretno povišali.

Hkrati verjamejo, da ima Občina Šenčur povsem primerljive oziroma višje cene odkupa zemljišč v primerjavi s sosednjimi občinami. »Če bi ceno prilagodili enemu lastniku, bi morali tudi ostalim lastnikom po celotni občini plačati višjo ceno. Enako velja za odkupe zemljišč v preteklosti na isti trasi, saj lastnikom ob podpisu pogodbe večkrat zatrdimo, da lastnik sosednjega zemljišča ne bo prejel višje kupnine,« so opozorili.

Sporazum o odškodnini

Ob robu so na Občini Šenčur še pojasnili, da ima lastnik zemljišča, ko uprava enota izda odločbo o razlastitvi, možnost, da se pritoži. Po pravnomočnosti postopka se morata razlastitveni upravičenec in zavezanec sporazumeti o odškodnini, če sporazuma ne dosežeta, višino odškodnine določi sodišče v nepravdnem postopku.