Varuh človekovih pravic Peter Svetina je odgovarjal tudi na vprašanja dijakov in profesorjev Biotehniškega centra Naklo. / Foto: Tina Dokl

Varuh je slaba vest države

Varuh človekovih pravic Peter Svetina: »Kritika, ki jo pogosto namenjamo javnim uslužbencem in celotnemu sistemu, je, da se oddaljujejo od ljudi in pozabljajo, da so zgolj in samo servis občanom.«

»Nekajkrat sem slišal, da bi morali imeti tudi varuha človekovih dolžnosti, ampak naše državljanske dolžnosti so popolnoma jasno napisane tudi v ustavi. Varuh človekovih pravic pa je ustanovljen ne le zgolj za promocijo človekovih pravic, ampak da tudi v trenutku, ko državni organ krši pravice nekemu človeku, stopi na njegovo stran in zaščiti državljane pred državo. Mislim, da to nalogo naša institucija opravlja korektno in popolnoma neodvisno.«

Strahinj – V Biotehniškem centru (BC) Naklo so v četrtek gostili varuha človekovih pravic Petra Svetino, ki je v pogovoru z dr. Dragom Paplerjem predstavil svoje dosedanje petletno delo in odgovarjal na vprašanja dijakov in profesorjev. Kot je dejal, so ga že na začetku njegovega šestletnega mandata spraševali, katerim temam bo posvetil največ pozornosti. »Nobeni obravnavani temi ne dajem prednosti, ker bi to pomenilo, da bi zanemarjal druge, prav tako ključne zadeve.«

V letnem poročilu, ki ga v instituciji Varuha človekovih pravic Republike Slovenije ravno zaključujejo, je Peter Svetina opozoril predvsem na aroganco, ko organi ne odgovarjajo državljanom, prebivalcem Slovenije. Primer: »Neki študent v prvem letniku študija zaprosi za štipendijo, in ker z odločitvijo ni zadovoljen, se pritoži. Potem pa pristojno ministrstvo potrebuje štiri leta, da pritožbo razreši. Se pravi, da je že v službi, ko dobi štipendijo za prvi letnik. To so stvari, ki se ne bi smele dogajati.« Kot dodaja, se število javnih uslužbencev iz leta v leto povečuje, zaostanki pa so vedno večji.

Anonimnih »e-pikapolonic« ne obravnavajo

Institucija Varuha človekovih pravic, ki v Sloveniji deluje trideset let, ni inšpekcijski organ, ampak bdi nad delovanjem države in njenih organov (lokalne samouprave, nosilcev javnega pooblastila). Nanje se lahko obrnete, če menite, da so vam bile kršene človekove pravice, npr. na policiji, centrih za socialno delo, občinah in upravnih enotah, v šolah, zdravstvenih domovih, domovih za starejše, zavodih in drugje. Vsakdo jih lahko pokliče na brezplačno telefonsko številko, pošlje navadno ali e-pošto, se oglasi osebno. Anonimnih pobud ne obravnavajo. »Pri nas se je treba predstaviti, povedati, kakšna je težava, zato da vemo, da ta človek res obstaja. Pobudnika pa anonimiziramo, da ne bi bil izpostavljen kakšnemu šikaniranju,« je poudaril Svetina. Ne morejo se pa ubadati z e-pošto, ki pride od pošiljateljev, kot so pikapolonica, robinhhod, skupina nezadovoljnih državljanov ... »Vendarle moramo vedeti, da se dejansko ukvarjamo s konkretno osebo, ne pa s 'pikapolonico'.« Če za kakšno zadevo niso pristojni, ljudem povedo, na koga se lahko obrnejo. Od približno šest tisoč zadev, ki jih dobijo, je okrog tri tisoč pobud letno.

V številnih slovenskih občinah so na voljo tudi Varuhovi kotički, založeni z zgibankami in obrazci za pobude, ki jih je mogoče izpolniti in oddati na pošti. Varuhov cilj je, da bi bile s temi kotički opremljene vse občine.

Mojemu otroku se v šoli godi krivica

Veliko je, kot je pojasnil Svetina, pritožb na področju šolstva v smislu 'mojemu otroku se v šoli godi krivica'. »Staršu ne verjamemo na prvo žogo. Vedno tistega nasproti vprašamo, ali je res. Šolo vprašamo, ali je seznanjena s težavo, ali se odziva in na kakšen način se odziva.« Če ugotovijo, da ne prihaja do komunikacije, da se je šola vedla oblastno, da je sama odločala arbitrarno, potem dajo priporočilo in pričakujejo, da ga šola upošteva.

Sodelujoči dijaki BC Naklo so se na pogovor z varuhom človekovih pravic dobro pripravili, zanimalo jih je med drugim, ali je učenje jezika dobro urejeno za tuje državljane, ki vstopajo v naše šole brez predznanja slovenskega jezika. Kot je pojasnil, morajo tudi zanje veljati enaka pravila, kar se tiče spoštovanja človekovih pravic, zagotovo pravica do izobraževanja, pravica do integracije v okolje. Na to državo stalno opozarjajo.

Tudi moralno dolžan, da pove svoje mnenje

Na nekatera vprašanja dijakov je varuh človekovih pravic lahko odgovoril, glede nekaterih, ki niso v njegovi pristojnosti, kot so podnebne spremembe in zeleni prehod, pa se je čutil vsaj moralno dolžan, da pove svoje mnenje. Dijake je zanimalo tudi, kaj meni o lokalno pridelani hrani, o podpori našim pridelovalcem. Varuh je pojasnil, da je to bolj vprašanje za izvršno in zakonodajno vejo oblasti, da zakone napišejo tako, da bodo prijaznejši domačim pridelovalcem. Pogreša, da bi ga kot varuha 'izkoristile' predvsem kmetijske in pridelovalske organizacije, sam jim je že ponudil roko. Na splošno v naši družbi pogreša več sodelovanja in upa, da mlade generacije to dosežejo.

V drugem delu pogovora, ki je bil namenjen učiteljem, je varuh orisal tudi vlogo zagovornika otrok. V razpravi se je dotaknil tudi privilegiranosti določenih delov sveta in univerzalnosti človekovih pravic.

Pomoč za kurjavo, ko je zime že konec

Peter Svetina prebere vsako pobudo. Dotaknejo se ga ljudje, ki prihajajo z neko socialno stisko ali invalidski upokojenci, ki ne dobijo socialnih transferjev. Varuh lahko pomaga v primeru, ko je nekomu neupravičeno zavrnjena socialna pomoč, ko ugotovi, da je trajalo predolgo, ko se npr. odloča o enkratni socialni pomoči za plačilo kurjave (novembra nekdo odda vlogo, potem pa naslednjega julija odločijo, ali mu pripada ali ne). Ti postopki bi morali biti hitrejši, kar je spet zavedanje posameznega človeka, ki se s tem ukvarja. »Zelo sem kritičen do pojasnilne dolžnosti organov, da vsakega vlagatelja, vsakega človeka, za katerega vemo, da mu nekaj pripada, opozorimo na to.« Primer: na centru za socialno delo nekdo prosi za otroški dodatek, strokovni sodelavec vidi, da bi mu pripadala npr. še subvencija za prehrano v šoli, in bi mu moral to povedati.

Ali ni svet krivičen, ker ima dvojna merila

Kot je še nadaljeval eden od dijakov:«Ruski športniki tekmujejo pod belo zastavo, izraelski pa ne, pa je Izrael praktično nenehno v vojni.« Koliko aktualnih vprašanj s strani mladih. Tudi o omejevanju človekovih pravic – kdaj in ali sploh lahko ...

Kot je pojasnil Drago Papler, se je Peter Svetina, preden je prevzel funkcijo varuha človekovih pravic, ukvarjal s socialnim podjetništvom, z njim je tedaj BC Naklo sodeloval pri zasnovi nagrajenega projekta Farmid, to je spodbujanju zaposlovanja oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju na kmetijah in s tem njihovega socialnega vključevanja ter izboljšanja ekonomskega stanja. »Verjamem v te zgodbe, verjamem, da se da.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 1°

jasno
vlažnost: 94 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

1/18

petek

7/15

sobota

0/17

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 15. marec 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč ...

OBVESTILA / Lesce, 15. marec 2024

Letna skupščina TD Lesce

PRIREDITVE / Žiri, 15. marec 2024

Goropeke v času vojne in revolucije

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 16. marec 2024

Muzikal Kekec

OBVESTILA / Cerklje, 16. marec 2024

Preventivne meritve

PRIREDITVE / Šenčur, 16. marec 2024

Pod okence pridem

PRIREDITVE / Visoko, 16. marec 2024

Dobrodelna predstava Bog masakra

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.