Poklici prihodnosti

Minil je še en informativni dan. Vse šolske inštitucije smo odvisne od vpisa dijakov in študentov, zato je to za nas zelo pomemben dogodek. Če ni zadostnega vpisa, nimamo dela. Nekateri mladi prav nič ne vedo, kaj jih zanima in kaj bi v življenju radi. Drugi so odločeni že dlje časa, niti ne gredo na informativne dneve, ker točno vedo, kaj bi radi in kako pridejo do izbranega poklica. Vedno manj razumem starše. Da pridejo starši z otroki na informativni dan, mi je razumljivo. Ne razumem pa staršev, ki se za vpis na višje, visoke šole in na fakultete zanimajo bolj kot njihovi devetnajst- ali dvajsetletni odrasli otroci. So mi povedali, naj se s tem sprijaznim, tako pač sedaj je. Na trgu dela je povpraševanje po delavcih mnogo večje od ponudbe delovnih mest, tako službo dobiš brez večjih težav, če le želiš delati. Morda služba ne bo takoj idealna, če si sploh upaš sanjati in si predstavljati, kaj bi bilo tvoje sanjsko, idealno delo. Šolanje lahko dopolnjuješ, nadgrajuješ, zamenjaš, se dodatno izobražuješ, formalno in neformalno, v rednih programih, na daljavo, preko tečajev, veliko je brezplačnih možnosti. Prav vse je mogoče, če ima le človek željo, vizijo, je vztrajen in si upa. Prav tega, poguma, želje in volje se še vedno ne da kupiti, ta mora priti od znotraj. In kaj so poklici prihodnosti? Obrt ima zlata tla – obrtnik lažje najde delo v vsaki situaciji, deželi, med domačini ali med tujci. Je bolje plačan kot mnogi drugi uslužbenci in je pri delu svoboden. Pridelovanje hrane je bila in bo vedno bolj strateška dejavnost. Bolj ko je družba bogata, bolj bo cenila lokalno, ekološko in na čim bolj naraven način pridelano hrano. Skrb za zdravje in telo in vse, kar je s tem povezano, so tudi delovna področja, ki bodo imela veliko povpraševanja. Družba se stara, radi bi bili vitki in krepostni še v zreli dobi. Tako je vse, kar je povezano z zdravjem in skrbjo za telo, zelo aktualno. Ko človek na kopališču ali na plaži tako povprek pogleda po ljudeh, jaz opazim dvoje – večina teles je tetoviranih in večina ljudi ima prekomerno težo. Brez tehnologije in tehnike ne moremo živeti, tako so poklici v tej smeri prav tako nujno potrebni. Od tehnologije pa so zlasti mladi močno odvisni, da ne rečem zasvojeni. Torej bo vsaka in različna pomoč ljudem v stiski nujno potrebna. Bolje pa bi bilo zdraviti oziroma pomagati od začetka, torej pri izvoru. Nazaj k naravi. Da bi lahko preživeli čim več časa zunaj, v gibanju, s prijatelji, z družino, ki je v veliki krizi. Kaj pa starši? Pustimo otrokom, da se odločijo sami. Prej ko jih bomo izpustili, prej bodo imeli možnost odrasti in lažje jim bo. Moramo jim dopustiti delati napake in se iz njih učiti.