Vsak nastop je novo doživetje

Trema je neizogiben sopotnik vsakogar, ki se znajde na odru oziroma pod drobnogledom širše javnosti. Tega se še kako dobro zavedajo v Glasbeni šoli Jesenice, kjer so pred dvema letoma zagnali projekt Oh, ta trema.

Jesenice – Ideja se je rodila zaradi pokoronskih nastopov oziroma s prekinitvijo nastopov na daljavo. »Ko so se otroci vrnili na žive odre, smo opazili, da je spet prisotnega malo več negativnega vznemirjenja oziroma treme,« je pojasnila Natalija Šimunovič, akademska glasbenica, ki na šoli poučuje violo in violino. Razložila je, da je na šoli potekala prava raziskava. Ob prebiranju literature je naletela na model prožnega nastopanja, ki temelji na kognitivni vedenjski terapiji. Model so avtorizirali in ga vnesli v individualni pouk. Čeprav je Natalija Šimunovič v šolo vnesla idejo o analizi učnih ur ter sprostitvenih tehnikah, pa si nikakor ne lasti zaslug. Poudarila je namreč, da je projekt plod sinergije kolektiva Glasbene šole Jesenice, pozitivnega prepleta kolegov, sodelovanja in pripravljenosti vodstva.

Dihalne vaje, sproščanje

»V prvem letu smo pred vsakim nastopom 15 minut namenjali sprostitvi otrok na miselni in telesni ravni ter uporabljali defuzijo. Defuzija pomeni, da smo uničujoče koncepte, ki jih otroci že imajo v glavah in jim nemalokrat vlivajo strah pred nastopom, poskušali razklenit. Ta vaja dobesedno ponuja nove koncepte. Letos nadaljujemo, vendar v nekoliko izboljšani obliki,« je dejala. Kolektiv je opravil tudi posebna strokovna izobraževanja, konkretno pa so se premagovanja treme lotili z vzgojno-učnimi plakati in spremenjenim protokolom nastopov. »Učitelj, ki je zadolžen za organizacijo koncerta, učence sprošča z dihalnimi vajami, sledi izvajanje telesnih vaj, izvajanje ritmičnih vaj ter ukvarjanje z nezavednimi koncepti.« V šolskem letu 2023/2024 so zaradi negativne konotacije, ki jo nosi sama beseda trema, projekt preimenovali v Vsak nastop je novo doživetje.

Odziv učencev

Kot je pojasnila Natalija Šimunovič, so učenci sicer vajeni določenih protokolov nastopanja, vseeno pa jim je bila sprva nekoliko nenavadna ta bližina, ki so jo prinesle sprostitvene vaje. »Kar naenkrat smo si bili zelo blizu. V eni sobi učitelji, učenci, vsi okupirani s problematiko, o kateri se premalo govori javno. Sama sem pri nekaterih opazila veliko olajšanje – ne le kar se treme tiče, temveč tudi v smislu, da je to za otroke pomenilo novo obliko druženja.« Kot je povedala, se je izkazalo tudi, da nekaterim skupinske vaje ne ustrezajo najbolj, saj so veliki individualisti, ki pa imajo obenem že sami posvojene določene tehnike sproščanja. »To je tudi eden od poglavitnih izsledkov našega raziskovanja – da bomo posameznike, ki imajo svoje načine, pustili, da se v miru in po svoje pripravljajo na nastop.«

Kolektiv jeseniške glasbene šole je na podlagi odzivov učencev izvedel tudi deskriptivno analizo. »Oblikovali smo evalvacijske kartončke, na katere so učenci lepili emotikone, s katerimi so ocenili svoj nastop.« Učenci so tako ocenjevali svojo pripravo, počutje in izvedbo. Kot je povedala Natalija Šimunovič, ugotovitve kažejo, da so ti kriteriji izjemno vzajemni.