Z ledinskimi imeni iz Boštka v dolino

Kulturno umetniško društvo Matije Valjavca Preddvor je posnelo že tretji celovečerni igrano-dokumentarni film. S projektom stremijo k ohranjanju starih ledinskih imen, postavili pa so že štirinajst tabel ter jih dopolnili s QR kodami.

Preddvor – Sobotni večer je v preddvorski kulturni dom privabil polno dvorano obiskovalcev, ki so si prišli ogledat drugo projekcijo filma Z ledinskimi imeni iz Boštka v dolino. Film predstavlja drugi del projekta ohranjanja starih imen ob planinski poti. Kot je pojasnila predsednica društva Petra Lombar Premru, je bil prvi namen projekta postaviti table ob poti, ki bodo ozaveščale planince o starih imenih. »Ker pa smo v našem društvu znani predvsem kot dramska skupina, smo dodali še dramske prizore. Vsaka tabla je tako dopolnjena s QR kodo, ki vodi do igranih prizorov, ki pa temeljijo na dokumentarnih temeljih.« Pri filmu je sodelovalo več kot 30 igralcev ter mnogo drugih, ki so kot pomembni pomočniki pri ustvarjanju zgodbe ter rekvizitov prispevali k temu, da je film lahko učinkoval kot izpopolnjena celota. Tako so obudili štirinajst imen, v zadnjem filmu nas zgodba popelje po imenih ob Mačevski poti, kjer spoznamo Medvednek, U konc pota, Fendetov vrt'c, Fuchsovo frato in G'ru, višje pa še Hudičkov bošt'k in Kogle.

»S filmom smo želeli opomniti ljudi na našo naravo, na hribe, zelo pomembno pa se nam je zdelo, da se ohranijo imena. Vrh je v zadnjih letih namreč poimenovan Cjanovca in prenekateri planinci celo goro sedaj imenujejo Cjanovca, kar je seveda napačno. Gora je namreč Zaplata,« je še pojasnila predsednica društva. Svoje misli o ustvarjanju je delil tudi Slavko Prezelj, ki je imel v rokah režijo ter scenarij. »Veliko starejših je, ko smo hodili v hribe, z mano delilo stara imena. Škoda se mi je zdelo, da bi to vedel le jaz in še nekaj posameznikov. Imena so zanimiva, nekaj pomenijo za tisti kraj ter so pomemben del naše dediščine, zato je škoda, da se to ne bi ohranilo,« je pojasnil. Igrani prizori filma se navezujejo na kraj oziroma ime, o katerem teče pripoved, najvišjo tablo pa so postavili na vrhu Zaplate na višini 1817 metrov nadmorske višine. Kot je še dejal Prezelj, že domačini premalo poznajo stara imena, kaj šele planinci, ki Zaplato obiščejo iz drugih koncev Slovenije. »Pogorje je vse polno različnih starinskih imen. To bogastvo, to dediščino, ki je lahko stara več sto let, je treba ohranjati,« je še dejal Prezelj in dodal, da naj se ljudje, če le morejo, podajo na pot ter spoznajo preddvorske gore, saj te res napolnijo z energijo ter radostjo. Obiskovalci so z navdušenjem spremljali, kaj so tokrat pripravili preddvorski kulturniki, odzivi pa so bili nadvse pozitivni.