Ob razstavi je potekal tudi prikaz oblikovanja neobdelanega drevesa v bonsaj. / Foto: Maša Likosar

Nikoli dokončane umetnine

Tako o bonsajih pravi Nik Rozman, predsednik Slovenskega bonsaj kluba, ki je minuli konec tedna v Športni dvorani Šenčur pripravil že deveto mednarodno razstavo bonsajev. Na ogled je bilo približno petdeset tovrstnih živih umetnin, večina iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije in Hrvaške.

Šenčur – Kitajska pismenka bonsaj v dobesednem prevodu pomeni drevo v posodi, a kot poudarja Nik Rozman iz Moš v občini Medvode, je bonsaj mnogo več kot le to. »Bonsaji so žive skulpture oziroma umetnine, ki jih zaznamuje določena tehnika oblikovanja, oblika krošnje in poznavanje hortikulture. Lahko bi rekli, da gre za pomanjšano različico velikega drevesa z določenimi estetskimi prvinami in umetniškim pristopom, ki je pri vsakem bonsajistu svojstven in edinstven, ob tem pa se vsi želimo približati podobi drevesa v naravi,« je pojasnil Rozman.

Kitajska umetnost

O bonsajih in bonsajizmu je razširjenih več zmot, dodaja Rozman. Prva je ta, da bonsajizem kot starodavna umetnost izvira na Japonskem. »V resnici gre za kitajsko umetnost, ki se je začela v starih cesarskih vrtovih. Japonci so jo kasneje prevzeli, jo dodelali in vanjo vnesli svoja pravila estetike, danes pa je ta umetnost razširjena po celem svetu,« je pojasnil sogovornik. Druga zmota pravi, da so bonsaji zatirane rastline ali celo genetsko spremenjene rastline. »Kar seveda ne drži, saj so bonsaji povsem normalna drevesa, ki so posajena v najboljšo zemljo, so gnojena in imajo zagotovljene vse pogoje za razvoj in rast. Če bi denimo bonsaj vzeli iz lonca in ga zasadili v gozd, bi iz njega zraslo navadno drevo, običajne velikosti.«

Najboljše avtohtone vrste

Bonsaj lahko oblikujemo iz katerekoli vrste, ki oleseni, tako listavca kot iglavca. »Lahko je vzgojeno iz semena, a v tem primeru traja od deset do petnajst let, da dobimo rezultate. Pogosteje vzamemo začetni material, torej večjo rastlino iz narave, ki že ima oblikovano deblo, jo presadimo v lonec in jo pomanjšamo v bonsaj,« je dejal Rozman. Ob tem je dodal, da vsaka vrsta najbolje uspeva v podnebju, ki ga je navajena, zato bonsaj najlažje oblikujejo iz avtohtonih vrst. V Sloveniji so to denimo bukev, gaber, hrast, divja češnja, smreka, bor, macesen.

Videti čim starejši

Bonsaj za uspešno rast in preživetje potrebuje predvsem redno zalivanje in neprestano vlažno zemljo. »Med rastno sezono jih gnojimo, oblikujemo pa jih le enkrat do dvakrat letno, pri čemer je rezanje glavna tehnika oblikovanja. Bonsaji so zato nikoli dokončane umetnine, saj potrebujejo neprestano nego.« Na vprašanje, kakšno starost bonsaji dosegajo, pa Rozman odgovarja, da dejanska starost ni tako pomembna, ampak je ključno, kako star je videti, saj bonsajisti želijo doseči, da je bonsaj videti čim starejši.

Bonsaji so priljubljeni naravni okras domov, a pri njihovi negi mnogi zatajijo. Zakaj je to tako? »Ti bonsaji so pogosto kupljeni v vrtnih centrih, kamor so uvoženi iz držav Daljnega vzhoda. Tam jih izdelujejo kot po tekočem traku, zato je tudi njihova cena relativno ugodna. Poleg tega so ti bonsaji ustvarjeni iz tropskih vrst rastlin, ki za uspevanje potrebujejo tropsko podnebje, kar pa je pri nas nemogoče zagotoviti. Zato tudi propadejo, a kot rečeno, ne zato, ker je bonsajizem zahteven, temveč zato, ker bonsaj nima ustreznih pogojev za rast,« je še povedal Nik Rozman.

Oddajte svoj komentar

Kranj 8°

oblačno
vlažnost: 69 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

10/16

torek

-2/14

sreda

2/12

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

DELAVNICE / Šenčur, Tupaliče, 16. april 2024

Muzicirajmo skupaj, kulinarična delavnica

IZLETI / Cerklje, 16. april 2024

Planinski izlet DU Cerklje

PREDAVANJA / Škofja Loka, 17. april 2024

O ukvarjanju s homeopatijo

IZLETI / Kranj, 18. april 2024

Planinsko-pohodniški izlet na Jelenk

PRIREDITVE / Kranj, 18. april 2024

Navigacija ?GPS v gorah

PRIREDITVE / Naklo, Preddvor, 18. april 2024

Digitalna tehnologija, družabne igre, zdravi odnosi

IZLETI / Naklo, 18. april 2024

S kolesom v Otoče

PRIREDITVE / Milje, 18. april 2024

Koncert citrark Notice

 

 
 

 

 
 
 

Za pravico do groba in spomina / 10:49, 16. april

Za 70% SLO populacije je to drugorazredna tema. Slovenci radi mečejo v brezna in jame kar jim je viška v kleti in okoli hiše. Takrat so bili...

Za pravico do groba in spomina / 19:13, 15. april

Cerkev in Dežman bodo še trdili, da so se domobranci borili za svobodno Jugoslavijo. Kaj pa če bi še pogledali koliko gorja so naredili sami...

Neznanka vstopila v odklenjeno stanovanje / 19:09, 15. april

Stari časi, ko si pustil odklenjena vhodna vrata v stanovanje in šel brez skrbi naokoli, so že zdavnaj minila. Ampak nekateri se teh navad ne morejo znebiti, potem je pa groza.

Če operater konča v stečaju / 19:07, 15. april

Sam se v ta predlog za stečaj ne vtikam, ker enostavno ne poznam dobro situacije. Me pa na splošno moti, v kolikor gre kdo v stečaj, podjetj...

Dela na Betinu predčasno končana / 09:47, 15. april

Skupni načrt, časovnica se mi pa za ta projekt, ki ni majhen, zdi precej čuden. Okoli Bleda bi morala biti obvoznica fertik, tko da bi sedaj...

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?