Mulj v mejah normale

Po avgustovskih poplavah je Agencija za okolje (Arso) izvedla vzorčenja na porečju desetih rek, na Gorenjskem tudi Sore, Pšate in Kamniške Bistrice.

Ljubljana – Na vsakem mestu sta bila odvzeta vzorca sedimenta oz. mulja in vzorec prvotnih tal, v katerih so preverjali vsebnosti kovin in mineralnih olj. Najbolj problematično je porečje Meže, kjer so nekatere vsebnosti težkih kovin bistveno nad kritičnimi vrednostmi. Rezultati, ki jih je predstavila Janja Turšič z Arsa, pa kažejo, da sedimenti na vseh treh analiziranih porečjih gorenjskih rek niso problematični, saj so le sedimenti Pšate v Mengšu in Sore v Škofji Loki dosegli mejno vrednost pri mineralnih oljih.

Na bolj prizadetih območjih so prejšnji teden začeli odvzemati dodatne vzorce. Na podlagi analize bodo določili, ali je sediment treba odstranjevati kot nevaren ali inerten odpadek, v prizadetih koroških občinah pa so sprejeli tudi program ukrepov za izboljšanje okolja.

Kmetijski inštitut Slovenije je pripravil tudi ukrepe na zelenjavnih vrtovih. Opozarjajo, da je mulj in mineralno ali mineralno-organsko blato lahko onesnaženo, ni pa nujno. Če ni znakov onesnaženosti, mulj lahko razgrnemo po okrasnih zelenicah, travnatih površinah ali okoli sadnega drevja. Sicer pa svetujejo, da poplavljeno in onesnaženo zelenjavo zavržemo zaradi verjetnega mikrobiološkega onesnaževanja ali možnega onesnaženja z naftnimi derivati ali drugimi onesnaževali.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so pripravili tudi navodila za kmetovalce na poplavljenih območjih, ki so v celoti na voljo na spletni strani zbornice. Poleg tehnoloških navodil, kako ravnati s poplavljenimi silosi, balami, kako sanirati hleve in objekte za živali, so kmetom na voljo tudi navodila za ravnanje z vrtninami, poljščinami, sadjem in drugimi pridelki po poplavah in druga priporočila s področja kmetovanja.