Globok pečat v zgodovini

Slavnostni govornik Spominskega dneva Občine Žirovnica ob obletnici požiga mostu in streljanja talcev v Mostah je bil profesor dr. Dragan Petrovec.

Moste – S Spominskim dnevom sta Občina Žirovnica in občinski odbor Združenje borcev za vrednote NOB Žirovnica počastita spomin na tragične dogodke med drugo svetovno vojno, ko je okupator požgal most in ustrelil talce. »Dogodke, ki so pustili globok pečat v naši zgodovini,« je pri spominskih obeležjih talcev v Mostah poudaril žirovniški župan Leopold Pogačar. Kot je dejal, se ob tej priložnosti poglobijo v preteklost, da bi bolje razumeli, kako lahko gradimo boljšo prihodnost. Spomnil je, da v tem trenutku po svetu divjajo vojne. Ob tem se je vprašal, kakšna bitja smo ljudje, da kljub napredku, razumevanju, spominu in volji do življenja nekatere sile, celo posamezniki iz osebnih, političnih ali ekonomskih razlogov lahko zanetijo iskro požara, ki se mu reče vojna.

»Vedeti moramo, da sta mir in sožitje zgrajena na temeljih, ki jih postavljamo vsak dan. Zato je pomembno, da se zavedamo moči besed in dejanj ter prevzemamo odgovornost za izrečene besede in svoja ravnanja. Sodelovanje, dialog, medsebojno razumevanje in spoštovanje so ključni elementi, ki nam pomagajo graditi boljšo prihodnost. Samo skozi spoštovanje drug drugega, sprejemanje raznolikosti in prizadevanje za pravičnost lahko dosežemo trajni mir,« je opomnil župan.

Prireditev po besedah slavnostnega govornika Dragana Petrovca poteka ob mostu, ki priča o uporu, ko je bil porušen, in priča o neskončni žalosti, ko je zrl na mlada življenja, katerih pot se je končala pod maščevalnimi okupatorjevimi streli. »Tukaj so bili porušeni mostovi. A ne povezuje vsak most v dobrem. Nekateri, ki se pretvarjajo, da gradijo mostove sprave in sožitja, nas, kot ne redko doslej, slepijo z navidezno dobroto, razumevanjem in spravljivostjo. V resnici na drugi strani mostu čakajo prepoznani teptalci človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Večina njih želi izbrisati spomin na dogodke, ki so najsvetlejši del naše zgodovine,« je dejal Petrovec.

Poudaril je, da na naših tleh ni bilo nikakršne državljanske vojne. »Bila je okupacija in kolaboracija na eni strani ter odpor na drugi. Okupacija je bila posledica protipravnega napada, saj je mednarodno pravo že takrat prepovedovalo napadalno vojno. Iz te najbolj grobe kršitve izvira protipravnost vseh nadaljnjih okupatorjevih dejanj. Zato je taka ravnanja nürnberško sodišče razglasilo za vojna hudodelstva in zločine zoper človečnost. Tako pri streljanju talcev ne gre za nikakršne represalije, ki bi bile dopuščene po mednarodnem vojnem pravu,« je pojasnil. Ob koncu je še pozval, da moramo negovati spomin in vse, kar je povezano z njim, na čase in ljudi, ki so v njih dali edino in največ, kar je vsakomur med nami dano – življenje. »Brez tega spomina in opomina domovina ne bi bila vredna svojega imena.«