V spomin: Dr. Nada Praprotnik (1951–2023)

V soboto, 20. maja 2023, je tri dni pred 72. rojstnim dnevom končala svojo bogato življenjsko pot dr. Nada Praprotnik, botaničarka, kustosinja in muzejska svetnica, naravovarstvenica in publicistično izjemna avtorica. Po študiju, ki ga je zaključila z diplomskim delom Floristična oznaka območja Vrtače v osrednjih Karavankah, magisterijem o muškatnem kamnokreču v Jugovzhodnih Apneniških Alpah in doktoratom Ilirski florni element v Sloveniji, je bila od leta 1975 zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot vodja Kustodiata za botaniko vse do upokojitve leta 2013. Skrbela je za urejanje muzejskih herbarijskih zbirk. Ob tem je v pogovoru včasih omenila prostorsko stisko, vendar je z gorenjsko trmo, saj je bila doma v Mostah pri Žirovnici, premagovala vse težave, tudi dvakratno selitev zbirk. Poskrbela je za digitalizacijo večjih zbirk, npr. Flora exsiccata Carniolica. Herbarij je dopolnjevala z rastlinami, ki jih je nabirala zlasti v Julijskih Alpah in Karavankah. Samostojno ali v soavtorstvu je pripravila različne razstave v muzeju in drugod, tudi v tujini.

Z izjemnim žarom in vztrajnostjo je preučevala življenje in delo botanikov, ki so v preteklosti raziskovali floro slovenskega ozemlja, med njimi Franca Ksaverja Wulfena, Karla Zoisa, Franca Hladnika, Henrika Freyerja, Andreja Fleischmanna, Alfonsa Paulina, Giovannija Antoniosa Scopolija, Angele Piskernik in drugih, o njih pa tudi objavljala prispevke in predavala. Nada Praprotnik je bila vse svoje poklicno obdobje strokovna vodja Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, ki je skrbela tudi za njegovo naravovarstveno in vzgojno-izobraževalno vlogo. Skupine obiskovalcev, med njimi so bili številni učenci, je vodila po vrtu in jim z zanjo značilno skromnostjo, umirjenostjo in velikim znanjem pripovedovala o zanimivostih rastlin ter opozarjala na njihovo varovanje. O vrtu je napisala štiri vodnike, ki so bili prevedeni v štiri tuje jezike, en interaktivni vodnik in s Cirilom Mlinarjem posnela film.

Pomembno je bilo njeno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije, kjer je bila nekaj let načelnica Komisije za varstvo narave in Gorsko stražo. Pripravljala in vodila je izobraževanja za inštruktorje varstva narave. Za svoja prizadevanja je leta 2009 dobila diplomo Angele Piskernik.

Nada Praprotnik je objavila več kot 800 različnih prispevkov, od knjig, znanstvenih člankov do poljudnih zapisov za najmlajše bralce, in tako velja za najbolj plodovito slovensko botaničarko. Poljudna besedila je objavljala v revijah in drugih tiskih: Proteus, Pil, Gea, Mavrica, Novice izpod Stola, Epicenter, Jeseniški zbornik, Mohorjeva pratika in Mohorjev koledar. Bila je tudi urednica revije Hladnikia, ki jo izdaja Botanično društvo Slovenije, in bila razglašena za častno članico društva. Svoj zadnji prispevek o Scopoliju – botaniku v deželi Kranjski, ki je v soavtorstvu izšel 3. junija 2023 v sobotni prilogi časopisa Delo, je pripravljala nekaj dni pred smrtjo.