Odločba o rušenju je odpravljena

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / ponedeljek, 11. oktober 2021 / 09:17  

Upravno sodišče RS je v razsodbi odločilo, da se odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor za osemnajst objektov v Slovenia Eco Resortu v Godiču odpravijo, zadeva pa se vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Godič – Slovenia Eco Resort je ena najlepših turističnih destinacij v Sloveniji, o njej poročajo tudi številni tuji mediji. A ta glamping s hišicami, ki so narejene po vzoru pastirskih hiš na Veliki planini, se že vse od začetka sooča z očitki o črni gradnji.

Lastnik območja Matjaž Zorman iz podjetja Palmieri je bil do sedaj vpleten v že vsaj dvesto prijav najbližjega soseda, hkrati pa so inšpektorji v zadnjih šestih letih, da bi ugotovili, ali je turistično naselje res zgrajeno na črno, tam opravili že več kot sto inšpekcijskih pregledov. A Zorman se ne da in tokratno bitko v tožbi zoper državo je tudi dobil. Pred dnevi je pravnomočna namreč postala odločba Upravnega sodišča, ki je odločilo, da se odločbe o rušitvi Inšpektorata RS za okolje in prostor za 18 objektov v njegovem turističnem naselju »odpravijo in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek«. Tožena stranka, torej država, mora Zormanu oziroma njegovemu podjetju Palmieri povrniti stroške postopka v višini 470 evrov. In razlog? Inšpektorat ni odgovoril na ključno vprašanje – ali Zorman za postavljene lesene hišice v svojem turističnem naselju sploh potrebuje gradbeno dovoljenje, sodišče pa inšpektoratu očita, da je ignoriral predlagane dokaze s strani lastnika o tem, da so objekti pravzaprav mobilne enote in da so bili postavljeni v času, ko je na tem zemljišču še veljal drugačen prostorski načrt. V sodbi tako med drugim lahko preberemo, da je tožnik v zvezi z vprašanjem, kdaj so bili predmetni objekti postavljeni, v postopku na prvi stopnji predlagal izvedbo dokaza s pričami, kar pa je inšpektor ignoriral, in pa da je inšpektor o povezanosti hišic s tlemi zgolj sklepal, ne pa ugotavljal dejstev z zadostno stopnjo verjetnosti. »Odgovor na vprašanje, ali so predmetni objekti povezani s tlemi, je torej pravno odločilen za zakonito rešitev oziroma odločitev v tej zadevi,« je zapisala sodnica.

Inšpektor je v odločbi za rušitev navedel, da »lesenih objektov ni možno kar tako dvigniti s tal, ker bi pri dviganju poleg poškodb na objektu prišlo do pretrganja infrastrukturnih vodov, ter da je pri odstranitvi celotnih objektov treba odstraniti tudi zabetonirane točkovne temelje in vse pod zemljo vgrajene infrastrukturne napeljave«. A Matjaž Zorman vseskozi vztraja, da lesene hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij. Inšpektorju je v samem postopku tudi predlagal, da bi na kraju samem demonstrirali oziroma izvedli odstranitev in odvoz ene od hišic, prav tako je predlagal dokaz z izvedenci lesarske, cestno-prometne in druge ustrezne stroke. 

»To, kar jaz govorim že šest let, je zdaj poudarilo tudi sodišče. Iz sodbe je jasno razbrati, da je šlo v konkretnem primeru za vrsto nepravilnosti, ki so se pogosto vrstile z namenom doseganja cilja, to pa je izvajanje pritiska in izsiljevanja. Ni možno sprejeti trditve, da gre za zaporedno izvajanje strokovnih napak, temveč za povsem druge interese. Sodba je pomembna tudi zato, ker sodišče poučuje gradbeno stroko, kaj je premični objekt, pomembnost časa gradnje, pomemben status zemljišča v času gradnje itd. V Sloveniji je namreč na tisoče podobnih primerov, ko se navadni državljani ne upajo ali ne zmorejo pritožiti ali pa se v podobnih primerih delovanja inšpekcij podkupujejo. V novem postopku pričakujem strokovno in objektivno obravnavo predlaganih dokazov, saj nas v nasprotnem primeru zopet čaka šest let dela v prazno in enak rezultat,« se je na sodbo sodišča odzval Matjaž Zorman.

Sodišče okoljskim inšpektorjem zdaj nalaga, naj v ponovljenem postopku še enkrat presodijo, »ali je v tej zadevi treba izvesti dokaze, predlagane s strani lastnika«. Ali so hišice dejansko mobilne ali ne, je pomembno zato, ker je zemljišče, na katerem stoji turistično naselje, v tem trenutku še vedno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče. Na Upravni enoti Kamnik so vlogo za gradbeno dovoljenje vseh objektov (poleg hišic in kapelice so tu še zunanji bazen, opazovalnica, kozolec in po novem tudi zunanja kuhinja) že pred leti zavrgli. Zato so tudi začasno ustavili vse inšpekcije postopke, dokler občina ne sprejme novega prostorskega načrta, po katerem naj bi zemljišče ekoresorta postalo zazidljivo.