Dantejevih sedemsto let

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 18. september 2021 / 10:26  

Pred sedemsto leti, 14. septembra, je v Raveni umrl Dante Alighieri, eden največjih pesnikov vseh časov. Njegova Božanska komedija sodi v klasiko svetovne literature, velja jo spet prebrati in se vprašati, kaj nam pomeni danes …

Božanska komedija

»Na sredi našega življenja pota / sem gozdu črnemu zašel v globine, / ker me na stranpot je zavedla zmota.« Tako se začenja ta velika pesnitev, ki ima tri dele: Pekel, Vice in Raj. Dante torej zaide v temnem gozdu. Tam ga sreča Vergil in mu ponudi svoje spremstvo po devetih krogih pekla. Vanj stopita skozi mogočna vrata, nad katerimi so izpisani znameniti verzi: »Tu skozi do trpečega greš mesta, / tu skozi pot gre v večne bolečine, / tu skozi k pogubljenim pelje cesta …« Pekel je sestavljen iz devetih krogov, po katerih so razporejeni grešniki od blažjih k hujšim. V prvem krogu so predkrščanski pravičniki, v drugem pohotneži, v tretjem požeruhi, v četrtem pohlepneži, v petem jezni in lenuhi, v šestem neverniki – heretiki, v sedmem nasilneži, v osmem prevaranti, v devetem izdajalci; to je najgloblji del pekla z bivališčem njegovega vladarja Luciferja. Imenuje se Kocit in je okovan v večni led. Mimo Kocita zdrsneta Vergil in Dante na drugo stran Zemlje. in tam se začne pot v vice. Dvojica najprej stopi čez reko Tibero v predvice, kjer so duše malomarnežev. Nato se začneta vzpenjati po sedmih planotah gore vic, kjer se grešniki očiščujejo sedmerih glavnih grehov: napuha, zavisti, lenobe, jeze, pohlepa, požrešnosti in pohote. Na vrhu gore mora Dante skozi očiščevalni ogenj, Vergil pa ga zapusti, ker kot pogan ne sme v nebesa. Stopi v rajski vrt, prispodobo popolnega življenja in nasprotje črnega gozda, kjer je na začetku zašel. V njem ga sprejme Beatrice in ga spove. Nato se okoplje v rekah Lete, ki mu izbriše spomin na grehe, in Eunoe, ki mu obudi spomin na dobra dela, zatem pa z Beatrice odideta v raj. Raj pa je razdeljen na 9 nebes: nebo Lune, nebo Merkurja, nebo Venere, nebo Sonca, nebo Marsa, nebo Jupitra, nebo Saturna, nebo zvezd stalnic, nebo – kristalno ali prvo gibalo. Dante se nato vzpne na Empirej – nepomično nebo, ki je nad stvarnim. Tu se sreča z Bogom ter prejme spoznanje božanskega in človeške narave. Povzemimo: »Božanska komedija predstavlja zbirko tedanjega znanja in je temeljno delo srednjega veka, komentira pa tudi tedanje politično dogajanje. Pogled na svet in človeka v delu je izrazito teocentričen (bog je središče vsega). Ob rojstvu prejme človek neomadeževano dušo, ki jo z grehi umaže. K bogu se ne more vrniti, dokler ni duša čista. Duša tako preide tri stopnje, ki so obenem sklopi Božanske komedije: človeško (pekel), odlaganja (vice) in obnovo (nebesa). Ko se očisti vsega človeškega, jo sprejme slava večnega miru. V celotnem epu Dante obsoja krivice, nasilje, vojne in izdajstva, obenem pa sporoča, da bi ljudje lahko imeli raj na tej zemlji, če bi znali živeti v slogi in ljubezni.« (Vir: Wikipedija)

Dante, prerok upanja

Kaj nam Dante lahko pove danes? Ob 700. obletnici njegove smrti je papež Frančišek napisal apostolsko pismo z naslovom Sijaj večnega življenja. Papež Frančišek pesnika imenuje prerok upanja, saj se nikoli ni vdal usodi. Božansko komedijo, najpomembnejšo pesnitev srednjega veka in največje literarno delo v italijanskem jeziku, pa v jubilejnem letu priporoča v branje vsakemu verniku. »Včasih se lahko zdi, da je teh sedem stoletij skopalo neizmerno razdaljo med nami, moškimi in ženskami postmoderne in sekularizirane dobe, in njim, izjemnim predstavnikom zlate dobe evropske civilizacije. Pa vendar nam nekaj pravi, da temu ni tako. Najstniki, na primer, tudi današnji, če imajo priložnost približati se Dantejevi poeziji na način, ki jim je razumljiv, po eni strani neizogibno naletijo na oddaljenost avtorja in njegovega sveta; a po drugi strani pa vendarle opazijo presenetljiv odmev. To se še posebej zgodi tam, kjer alegorija pusti prostor simbolu, kjer človek postane jasnejši in gol, kjer olikana strast močneje zveni, kjer očarljivost resničnega, lepega in dobrega, navsezadnje očarljivost Boga, daje čutiti njegovo močno privlačnost.« Ta odmev, ki presega stoletja, lahko »obogatimo z Dantejem, da bi prehodili mračne gozdove naše dežele in srečno opravili svoje romanje skozi zgodovino, da bi dosegli cilj, ki ga sanja in si ga želi vsak človek: 'Ljubezen, ki premika sonce in ostale zvezde'«. (Vir: Vatican News)

Sedemsto let pozneje

Italijanski predsednik Sergio Mattarella pa je Dantejevo aktualnost za naš čas izrazil takole: »Božanska komedija nas še danes privlači in čudi, ker govori o nas, o najgloblji biti človeka, kjer bivajo naše šibkosti, neuspehi, dostojanstvo in velikodušnost.« (Vir: MMC RTV SLO)