Šola po svetu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 4. september 2021 / 11:07  

Začelo se je novo šolsko leto. Glavna skrb večine šolarjev in šolnikov po vsem svetu je zagotovo vprašanje, kako bo v tem času na njihovo šolanje vplivala še vedno trajajoča epidemija koronavirusne bolezni 19 …

Deset posebnosti

Glavno šolsko vprašanje je torej znano. Tu pa si oglejmo še nekaj zanimivih posebnosti, po katerih se šole po svetu med seboj razlikujejo. Najprej jih navajamo deset. Prva je ta, da imajo v Italiji največ počitnic, da nimajo šolskih izletov in da imajo učiteljice en dan v delovnem tednu prosto. Druga: da imajo na Danskem največ dni pouka in da je njihova najvišja ocena 12. Tretja: da je na Kitajskem računalnik obvezen učni pripomoček in da je lahko v razredu tudi 50 učencev. Četrta: da imajo v Veliki Britaniji šole za deklice in šole za dečke, da v šolo vstopijo s štirimi leti, da imajo ocene W H E O, da nimajo zvezkov in učbenikov (le bralni dnevnik) ter da imajo dvakrat na leto dan v kostumih. Peta: da gredo v Španiji učenci v šolo pri treh letih, da njihovi učitelji ocenjujejo tudi obnašanje, higieno, točnost, motivacijo za delo ter jih ocenjujejo z ocenami od 5 do 10. Šesta: da v Rusiji na prvi šolski dan v 1. razredu vsak učenec učiteljici prinese velik šopek rož. Sedma: da imajo v Avstraliji, Egiptu, na Kitajskem, v Rusiji in Veliki Britaniji šolske uniforme, Italija pa se nanje pripravlja. Osma: da je v Švici obvezno dve leti obiskovati vrtec ter da imajo učenci vmes dve uri odmora, da gredo domov na kosilo. Deveta: da imajo na Hrvaškem, v Avstriji in v Italiji verouk v šoli. In še deseta posebnost: da imajo v Rusiji pouk tudi ob sobotah … (Vir: spletna stran OŠ Veliki Gaber)

Devet različnosti

Še devet razlik po državah. »V Indiji osnovna šola traja 10 let. Najbolj pomembne so ocene. Učenci si morajo zapomniti veliko podatkov. V indijskih mestih in vaseh je mnogo revščine in kriminala, zato nekateri otroci sploh ne hodijo v šolo. / Na Kitajskem se otroci že v vrtcu veliko učijo: knjižni jezik in pismenke, matematiko, glasbo, lepo vedenje, osnove znanosti in zgodovino Kitajske. V osnovni in srednji šoli pa je šolanje še zahtevnejše. Kadar se učenci pripravljajo na državno proslavo, več ur na dan vadijo postavitev in držo. / V Tanzaniji je osnovna šola obvezna in brezplačna za vse otroke. Glavni cilj je, da se otroci naučijo brati, pisati in računati. Učiteljica se zaveda težke prihodnosti, ki čaka učence. / V Singapurju šolarji nosijo šolske uniforme, pouk pa poteka v angleščini. Učitelj, ki je otroke pripeljal v živalski vrt, je povedal, da so otroci že od vrtca pod hudim pritiskom, saj je njihova šola zelo zahtevna, tekmovalnost pa ogromna. / V Izraelu se že v šolah učijo ravnati z orožjem. Obvezno služenje vojaškega roka velja tudi za ženske. Šolanje pa je odvisno od vere – imajo več različnih vrst šol. / V Peruju je šola obvezna za vse otroke med 5. in 16. letom starosti. Njihovo znanje se ne ocenjuje z ocenami od 1 do 5, pač pa od 0 do 20, pri čemer je ocena od 0 do 11 nezadostno. / Na Šrilanki je šolstvo staro že več kot 2300 let. Osnovna šola je obvezna, prav tako uniforme. Imajo veliko različnih šol: deške, dekliške, zasebne, verske, šole za menihe … / Tudi v Vietnamu je šola zelo zahtevna, zato otroci niso sproščeni in veseli. Poleg obveznih uniform za pouk in šport imajo tudi predpisane oblike pričesk. / Na Tajskem je šolanje brezplačno. Del šolanja je tudi vojaški program, ki je namenjen najmlajšim. Vojaki otrokom pokažejo vaje za moč, načine samoobrambe, urijo jih v disciplini, krepijo ljubezen do naroda, vere in tajske kraljevine.« (Vir: Boštjan Hribar, spletna stran založbe Mladinska knjiga)

Šola v Afganistanu

Kako pa je s šolo v Afganistanu? Kar 44 odstotkov otrok oziroma 3,7 milijona tistih, starih med sedem in 17 let, ni v šoli. Unicef med razloge navaja predvsem spopade s talibani, pa tudi prisotnost Islamske države (IS) in vse večjo revščino. Med otroki, ki nimajo dostopa do izobraževanja, je največ deklic, kar 2,7 milijona. Kot razlog navajajo pomanjkanje učiteljic. Na konservativnih območjih starši večinoma niso naklonjeni temu, da bi njihove hčerke poučeval učitelj. Ob tem morajo zaradi naraščajoče revščine prebivalstva otroci prej začeti delati, dekleta pa se morajo poročati v zelo zgodnjih letih. Zaradi razmer v državi prihaja do množičnega notranjega razseljevanja. Humanitarni delavci so leta 2021 našteli že 100.000 notranje razseljenih ljudi zaradi vojne. Pri Unicefu opozarjajo, da v bližini območij spopadov pogosto zapirajo šole ali pa se starši odločijo, da otrok zaradi prenevarne poti ne bodo več pošiljali v šolo. Zaradi vojnih razmer bi lahko še nadaljnjih 300.000 otrok ostalo brez dostopa do izobraževanja …« Tako je bilo spomladi 2021. Po ponovnem nastopu talibanov bo gotovo še slabše … (Vir: MMC RTV SLO)