Gibalno manj sposobni in debelejši

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Editors Choice / četrtek, 12. november 2020 / 11:37  

Meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok, ki so jih na več kot sto osnovnih šolah izvedli v maju in juniju, so pokazale, da je spomladansko omejevanje gibanja zaradi razglašene epidemije pustilo katastrofalne posledice.

Kranj – V meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok v okviru programa SLOfit – športnovzgojni karton so po preklicu epidemije v maju zajeli več kot dvajset tisoč osnovnošolcev. Analize meritev so pokazale na največji upad gibalne učinkovitosti otrok in največji porast debelosti v celotni zgodovini spremljanja gibalne učinkovitosti otrok, ki poteka že 33 let. Omejevanje gibanja zaradi razglašene epidemije obenem kaže na slab obet tudi za razvoj otrok na drugih področjih, so poudarili strokovnjaki z ljubljanske fakultete za šport.

Ukrepi, ki so jih sprejeli med epidemijo, so največje posledice pustili pri otrocih, ki so bili prej najbolj telesno dejavni, je razložil vodja SLOfit – športnovzgojnega kartona Gregor Starc. V primerjavi z meritvami, ki so jih opravili lani, so letos zaznali velik upad vseh gibalnih sposobnosti, ki jih pri otrocih spremljajo, največji padec je bil pri vzdržljivosti in koordinaciji celotnega telesa. Posledično je padla splošna gibalna učinkovitost, in to za več kot 13 odstotkov pri povprečnem otroku. Starc je priznal, da so sicer nekajodstotni upad pričakovali, a po koncu epidemije pridobljeni rezultati so bili po njegovih besedah šokantni. Prav tako se niso uresničila njihova pričakovanja, da bo do upada gibalne učinkovitosti prišlo samo pri manjšini, in sicer pri najbolj deprivilegiranih, ampak se je to zgodilo pri skoraj dveh tretjinah otrok. Skrb vzbujajoč je tudi podatek o povečanju deleža podkožnega maščevanja pri več kot polovici otrok. »Dvajsetodstotni dvig deleža debelih otrok v enem letu je nekaj nepojmljivega, to se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo.« Zato ugotavlja, da jih čaka veliko dela, saj tega s takim tempom, kot so delali zdaj, ne bo mogoče popraviti. »Treba bo dati v peto prestavo, če bomo to želeli spremeniti,« je poudaril Starc in še pred ponovnim zaprtjem šol, telovadnic in igrišč posvaril, da če se bo to znova ponovilo, bomo govorili o 'koronageneraciji'. »To bodo otroci, ki bodo imeli velike zdravstvene težave, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli.«

Po besedah pobudnika vzpostavitve sistema športnovzgojnega kartona Janka Strela bo znižanje gibalne učinkovitosti vplivalo tudi na oslabitev imunskega sistema in s tem slabšo odpornost, učitelji pa naj bi po njegovih besedah že opažali tudi upad pozornosti otrok pri pouku. Kot pravi, bi morala zato stroka s področij izobraževanja, zdravstva in športa stopiti skupaj in poiskati rešitve, ki bodo v dobro otrok. Pri tem je prva avtorica učnih načrtov za športno vzgojo Marjeta Kovač poudarila, da bi moral imeti otrok vsak dan vsaj eno uro dobro strukturirane vadbe, kar je najbolj učinkovito mogoče izvesti v šoli, saj je le v šoli mogoče doseči vse otroke. Poleg tega bi po njenih besedah morali poskrbeti za varne šolske poti, da bi lahko otroci varno prihajali v šolo in odhajali iz nje peš, s kolesi, na rolerjih ali skirojih. Predlaga še gibalne odmore, ki presekajo daljše sedenje. Tako kot so se učitelji pripravljali na poučevanje na daljavo, pa bi jih bilo treba po njenih besedah pripraviti tudi, kako učilnico preseliti na prosto. Gregor Jurak, ki vodi raziskovano skupino SLOfit, pa si želi, da bi vse ukrepe, ki se sprejemajo za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom, preučili tudi z vidika posledic na drugih družbenih področjih.