Slovenščina izginja tudi iz cerkva

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Editors Choice / nedelja, 8. november 2020 / 07:51  

Okrog tisoč prebivalcev Kanalske doline v Italiji je decembra lani pisalo videmskemu nadškofu, naj omogoči bogoslužje v slovenščini, vendar odgovora še ni. Če ne bo rešitve, bodo pisali papežu.

Ko je februarja lani umrl ukovški župnik Mario Gariup, ki je bil rojen v Beneški Sloveniji in je 45 let v duhu Martina Čedermaca ohranjal slovensko besedo ne le v cerkvi, ampak v Kanalski dolini nasploh, je slovenščina začela izginjati tudi iz kanalskih župnij Trbiž, Žabnice, Bela Peč, Rajbelj, Ukve in Naborjet - Ovčja vas. To so župnije, v katerih se je še v preteklem stoletju govorilo in molilo pretežno po slovensko. Čas, ko je v dolini deloval vsaj en slovenski oziroma večjezični duhovnik, so očitno mimo. V Ukvah in v Žabnicah zadnje leto verniki sami ohranjajo slovenščino z branjem beril v slovenščini in s slovensko molitvijo, v Ovčji vasi pa se je ohranilo tudi slovensko petje. Z duhovno oskrbo v maternem jeziku imajo težave tudi Furlani in Nemci, ki živijo v dolini. Tudi njihova govorica izginja iz cerkva. Izjema so Višarje, kjer se pater dr. Peter Lah trudi, da so bogoslužja večjezična, tudi slovenska.

Predstavniki združenja Don Mario Černet iz Ovčje vasi so konec oktobra na konferenci za novinarje javno opozorili na dramatično izginjanje nekdaj prevladujoče slovenščine in tudi nemščine in furlanščine iz cerkvenega življenja. Do novembra lani je v župnijah Naborjet, Ukve s podružnicama v Lužnicah in v Šenkatriji in v Ovčji vasi na osnovi pogodbe med videmsko nadškofijo in slovensko frančiškansko provinco slovensko besedo ohranjal frančiškan Jan Cvetek iz Bohinja. Po njegovem odhodu je nastala vrzel. Župnik Alan Iacoponi, rojen v Boliviji, in kaplan Gabrijel Cimpoesu iz Romunije, ki ju je nadškofija novembra lani poslala v dolino, nista ustrezna rešitev, čeprav obljubljata, da se bosta naučila slovenščine in nemščine. Zato je nad tisoč vernikov iz Kanalske doline, v kateri prebiva skupno okrog pet tisoč ljudi, že decembra lani pisalo videmskemu nadškofu Andrei Brunu Mazzoccatu in ga prosilo, naj frančiškana Cvetka spet sprejmejo v nadškofijo in ga napotijo v Kanalsko dolino ter tako zagotovijo večjezično bogoslužje, za katerega je frančiškan Cvetek vzorno skrbel. Odgovora še niso prejeli. Medtem pa so le za praznične maše prihajali v Ukve in Naborjet - Ovčja vas duhovniki od drugod. Če videmska nadškofija tega problema ne bo ustrezno rešila, bodo Kanalci prosili za pomoč papeža Frančiška, ki kaže naklonjenost do manjšin.

Župnije v Žabnicah, v Ukvah in v Ovčji vasi imajo slovensko kulturno in versko tradicijo, je na konferenci povedal nekdanji naborješki župan Alessandro Oman. Spomnil je na encikliko pokojnega papeža Janeza Pavla II., v kateri je tako kot sam apostol Ciril terjal enakovrednost slovanskih jezikov, in na besede nekdanjega videmskega nadškofa Alfreda Battistija leta 1977, da krščanstvo nima izbranih jezikov in da je nekaj normalnega, če se verniki pogovarjajo z bogom v domačem jeziku. Duša mora razumeti tisto, kar govorijo ustnice.