Matija Škerbec z vplivom v Tržiču in Kranju

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 8. november 2020 / 15:15  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (275)

V Starem trgu pri Ložu se je 5. novembra 1886 rodil Matiju in Frančiški Škerbec, rojeni Palčič, duhovnik, politik, publicist Matija Škerbec. Dolgo vrsto let je imel močan vpliv, še posebno ob splošni tekstilni stavki leta 1936 v Tržiču in Kranju. Umrl je 17. oktobra 1963 v Clevelandu v ZDA.

Študij bogoslovja je končal leta 1912 v Ljubljani. Bil je v skupini katoliških študentov, zvestih Mahničevim idealom. Eno leto je bil vojak in dosegel je čin kadeta. Potem je šel v semenišče ter nato za kaplana v Škocjan pri Mokronogu in za vikarja v ljubljanski stolnici. Med letoma 1922 in 1928 je služboval kot župnik v Tržiču in od 1928 do 1936 v Kranju. V Tržiču je v letih od 1924 do 1928 ustanovil in urejal Cerkveni glasnik za tržiško župnijo, v Kranju pa je od januarja 1929 do leta 1941 urejal Kranjski zvon, župnijski list za Kranj in okolico. V zvezi s »šenčurskimi dogodki«, ko je bil 22. maja 1930 razbit volilni shod, ga državno sodišče za zaščito države obsodilo na leto strogega zapora. Ko so v maju 1932 na shodu »liberalnih« centralistov Gorenjci manifestirali v podporo dr. Korošcu in Sloveniji, je moral odsedeti leto dni zapora v Sremski Mitrovici. Od leta 1936 do 1941 je bil dekan v Kranju, kjer je bila takrat največja dekanija v Sloveniji.

V Slovenski ljudski stranki se je posvečal delavskim in socialnim vprašanjem ter bil sodelavec lista Gorenjec. Bil je velik prijatelj dr. Natlačena, dr. Korošec pa je bil večkrat njegov gost. Konec leta 1932 je Slovenska ljudska stranka izdala zelo odmevno narodnopolitično deklaracijo – tako imenovane punktacije, s katerimi je zahtevala federativno preureditev Kraljevine Jugoslavije in ustanovitev Zedinjene Slovenije. Državni vrh je na punktacije odgovoril s policijskim in sodnim preganjanjem pristašev SLS. Skupina duhovnikov pod vodstvom kranjskega dekana Matije Škerbca je bila leta 1933 obsojena na zaporne kazni, Korošec pa je bil poslan v konfinacijo.

Po okupaciji Gorenjske se je spomladi leta 1941 umaknil v Ljubljano, kjer je vodil škofijsko dobrodelno pisarno za pomoč od vseh strani prihajajočim beguncem. Uporabljal jo je – kakor tudi Ljudsko posojilnico, katere načelstva član je bil – tudi za financiranje oddelkov bele garde. Maja 1945 je emigriral na avstrijsko Koroško ter tam sodeloval pri ustanovitvi Socialnega odbora za pomoč slovenskih beguncev v Avstriji. Po odhodu v ZDA je živel v Clevelandu (Ohio). Zlasti po smrti škofa Rožmana je bil osrednja osebnost duhovniške in laične emigracije. Pisal je o dogodkih na Slovenskem pred svetovno vojno, med njo in po njej. Zanimiva je njegova misel: »S pridiganjem ne bomo nikogar spreobrnili. Ljudem dajmo gospodarsko eksistenco, pa bodo ostali naši.«

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Rupi pri Kranju se je 2. 11. 1850 rodil prevajalec Franc Josip Remec. Kot član, pevec in igralec je nastopal v tržaški čitalnici.

V Žabnici pri Kranju se je 4. 11. 1899 rodila Antonija Šifrer. Bila je ljubiteljska raziskovalka lokalne zgodovine in rodoslovka.

Na Hrušici pri Jesenicah se je 4. 11. 1911 rodil tekstilec, sindikalist Ivan Tominc. Zaradi očetove premestitve se je družina preselila v Stražišče pri Kranju.

Na Bledu se je 6. 11. 1878 rodil podobar Franc Ropret. Za stalno se je naselil v Mengšu. Delal je polne plastike in reliefe v glini, lesu in kamnu.

V Mojstrani se je 7. 11. 1913 rodil gospodarstvenik in športnik Gregor Klančnik. Bil je na vodilnih mestih v slovenskih železarnah in vodil posodobitve večih planinskih postojank.