Alenka Štrukelj, knjižna blogerka iz Literarne lekarne / Foto: Igor Kavčič

Telefon kdaj zamenjajte s knjigo

Kranjčanka Alenka Štrukelj je diplomirana komunikologinja z večletnimi izkušnjami na področju odnosov z javnostmi. Je zunanja sodelavka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in strokovna sodelavka projekta Nacionalni mesec skupnega branja. V Mestni knjižnici Kranj vodi bralno skupino in piše blog s pomenljivim naslovom Literarna lekarna. Seveda veliko in dobro bere, zato na svojem blogu in družbenih omrežjih vsem starim in novim bralcem sporoča, katerega knjižnega naslova nikakor ne smejo zgrešiti.

»Vprašati se je treba, kaj je tisto, kar ljudem jemlje čas. Imajo res toliko obveznosti ali si zgolj ne vzamejo časa za branje, ker to ni življenjskega pomena? Koliko ljudi pa reče, da nimajo časa za ukvarjanje s pametnim telefonom in družbenimi omrežji?«

Kaj trenutno berete?

Berem francosko sodobno klasiko roman Ledeni teden Pascala Brucknerja, po katerem je Roman Polanski posnel film Grenki mesec.

Pravzaprav bi vas kot zapriseženo bralko moral vprašati, koliko knjig imate trenutno odprtih ...

Običajno res berem več knjig hkrati, še posebno v zadnjih dneh, ko me na mizi čaka kakih dvajset recenzijskih izvodov in imam že nekaj slabe vesti do založb. Največkrat branje leposlovja kombiniram z duhovno literaturo ali kakšno knjigo za osebnostno rast. Zaradi svojih otrok, predvsem pa za dušo, pa pogosto posežem tudi po delih za otroke in mladino.

Lani poleti ste na svojem blogu za mesec dni zastavili bralni načrt »ena knjiga na dan«. Kakorkoli tule obračam besede, vendarle potrebujem razlago ...

Seveda nisem čisto zares prebrala vsak dan nove knjige. Šlo je predvsem za mojo osebno akcijo knjižne blogerke, da vsak dan na Instagramu objavim zapis o knjigi, ki sem jo prebrala, ne le tisti dan, ampak tudi izven izbranega meseca. Na blogu Literarna lekarna običajno o knjigah, ki jih preberem, pripravim daljši opis, v omenjeni akciji na Instagramu pa sem fotografiji dodala le kakšen citat in mogoče še kratek opis, zakaj v knjigi gre. S tem sem hkrati tudi vzdrževala lastno blogersko kondicijo.

Sicer preberem več knjig, kot potem o njih na blogu pišem, pa ne zato, ker se mi ne bi zdelo vredno, predvsem nimam časa pisati o vsem. Rada pa več napišem o tistih knjigah, ki so me navdušile. Običajno tistih, ki me spremljajo, ne vprašam le, ali so knjigo brali in ali jim je bila všeč, ampak kot rečeno poleg zapisa, kakšna se mi je zdela in kaj me je pri njej navdušilo, dodam še fotografijo, citat, kakšen razmislek. Poskušam spodbuditi sledilce k sodelovanju.

Berem, da založbe blogerjem pripisujejo vse večji pomen pri širjenju bralne kulture. Kako razširjen je tak način pisanja o knjigah v Sloveniji?

Blogerjev, ki pišemo bolj poglobljeno z več angažmaja in razmisleka o knjigah, nas je v Sloveniji kakih dvajset, ogromno pa je takih, ki objavljajo na Instagramu. Sicer ne dosegamo tako velikega števila sledilcev, kot na primer tako imenovani lifestyle blogerji, ki promovirajo različne življenjske sloge in seveda tudi sebe, kar pa je hkrati tudi naša prednost. Okrog sebe smo zato zgradili manjšo, a močno bazo zvestih sledilcev, ki nam zaupajo, ker vedo, da priporočamo dobre knjige. Tisti, ki nas spremljajo, so običajno tudi dobri kupci knjig, saj marsikdo namesto da bi čakal v vrsti za izposojo v knjižnici, knjigo raje kupi, hkrati pa naslov priporoči tudi drugim bralcem.

Kot strokovna sodelavka ste vključeni v letošnji Nacionalni mesec skupnega branja, sodelovali pa ste tudi pri organizaciji nedavnega nacionalnega medresorskega posveta Branje kot vrednota. Kako vi vidite branje?

Zame osebno je branje zelo pomembna vrednota. Je nekaj, čemur se moramo posvečati že od najzgodnejše mladosti in na tem graditi tudi v odraslih letih. Znanstveniki so ugotovili, da branje spodbuja k razmišljanju in pomaga k boljšemu življenju, bralci so uspešnejši in dosežejo boljšo izobrazbo in službo, se v življenju lažje znajdejo. Sama pa vem, da branje vpliva tudi na fizično zdravje, ker pomirja, krepi spomin, izboljšuje koncentracijo, in nas povezuje z drugimi ljudmi, ko se z njimi pogovarjamo o tem, kar smo prebrali.

Omenili ste, da je treba branje spodbujati že pri otrocih. Bi lahko rekli, naj otroci – še preden znajo brati – berejo s starši?

Začne se že z zgledom, ko otroci vidijo, da starši berejo in pri tem uživajo. Otrok lahko že kot malček gleda slikanice, pri katerih vizualne podobe starši lahko povežemo z besedo. Tudi ko že zna brati, je pomembno, da starši beremo z njim. Otrok tako na primer za pol ure dobi starša samo zase, pri čemer je zelo pomembna povezava na emocionalni ravni. Otroku veliko več pomeni, če dobi pol ure popolne pozornosti starša, kot da ga ta pelje v nakupovalni center in mu kupi prvo stvar, ki si jo zaželi.

Ker se danes marsikatera služba raztegne na ves dan, knjižnih naslovov, ki bi jih radi prebrali, pa je vedno več, nam za branje pogosto zmanjkuje časa ...

Vprašati se je treba, kaj je tisto, kar ljudem jemlje čas. Imajo res toliko obveznosti ali si zgolj ne vzamejo časa za branje, ker to ni življenjskega pomena? Koliko ljudi pa reče, da nima časa za ukvarjanje s pametnim telefonom in družbenimi omrežji? Če bi za 15 minut namesto telefona v roke prijeli knjigo, bi lahko prebrali kratko zgodbo ali pa nekaj poglavij.

Ampak če nekdo cele dneve dela ...

Tega ne kupim. Kot pravim, vsak naj telefon kdaj zamenja s knjigo. Saj tudi jaz kot blogerka veliko delujem na družbenih omrežjih, meni je to delo, služba, a si kljub temu znam vzeti čas za branje. Branje je zame sprostitev.

Ena krilatic, ki spodbujajo k branju, je tudi promocija k ustvarjanju domačih knjižnic. Na ta način se na neki način zaključi tudi krog od avtorja prek založnika do kupca, torej bralca, mar ne?

Dokazano je, da so otroci, ki so od rojstva obkroženi s knjigami ali jih imajo vseskozi na dosegu roke, bolj uspešni v šoli, so strpni, potrpežljivi, pripravljeni k dialogu … V začetnem obdobju pandemije, v času karantene, so bile knjigarne zaprte, prav tako nekaj časa niso obratovale javne knjižnice – in takrat so nam prav prišle naše domače knjižnice. S knjigami je čas mineval hitreje, knjige so nas umirjale, nam dale občutek varnosti in nadzora nad življenjem. Na srečo so se knjižnice hitro reorganizirale, pošiljale knjige na dom, priča smo bili porastu elektronskih knjig, knjigarne so okrepile spletno prodajo ... Ampak kljub vsemu – kot sem rekla: pri bralcih, ki knjige kupujemo na zalogo, so se domače knjižnice izkazale za dobro rešitev.

V majhno stanovanje ne gre ravno veliko knjig ...

Drži. V preteklosti sem se že hudovala nad pohištvenimi portali in trgovinami s pohištvom, kjer so dnevne sobe oblikovane zelo nefunkcionalno za bralce. Soba naj bi bila čim bolj prazna, brez kakršnihkoli knjižnih polic, razen kakšne vitrine, v kateri so kozarci in skodelice. Kje je pa prostor za knjige?!

Smo tudi moški slabši bralci od žensk ali je to zgolj stereotip?

Mislim, da moški ravno tako berete kot ženske. Razlika med nami pa je v tem, da se o prebranem ne pogovarjate. Greste s prijateljem, za katerega veste, da ne bere, na pivo in mu začnete razlagati o zadnji knjigi, ki ste jo prebrali. Najbrž vas bo nekam poslal. Pri ženskah je drugače, če prijateljici povem, da sem prebrala to in to knjigo, jo zanima, o čem v njej piše, in pogosto potem iz vsebine knjige preskočiva na izzive v resničnem življenju.

Pogosto posegate tudi po slovenskih avtorjih?

Seveda berem tudi dela slovenskih avtorjev, predvsem tista, ki izidejo pri uveljavljenih založbah. In lahko rečem, da imamo pri nas kar nekaj res odličnih avtorjev, ki bi si zaslužili več pozornosti. Pri tem mislim tudi na mlajše avtorje, ki so vrhunski, pa jim še ni uspel prodor na širši evropski trg kot na primer Dragu Jančarju. To, da bo Slovenija na prihodnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu častna članica, je velika priložnost, da do prevodov pridejo tudi novi avtorji. Menim, da imajo tudi naši pisci, tako kot se je izkazalo za film, dovolj univerzalne zgodbe, ki so zanimive tudi za druga jezikovna ombočja. Zato bi rekla: da, svetujem, da v roke vzamete tudi slovenske avtorje.

Kdaj, v katerem delu dneva, sami najraje berete?

Kadarkoli, ob različnih delih dneva. Običajno pa berem zvečer pred spanjem, ko me branje potem tudi zaziba v spanec. Kdaj berem tudi zjutraj, preden zares vstanem. Kratke zgodbe pa so odlične za avtobus ali vlak; ali pa ko čakaš v čakalnici pri zdravniku. Če seveda ne živimo v času pandemije in ukrepov zaradi covida-19.

Oddajte svoj komentar

Kranj 9°

pretežno oblačno
vlažnost: 83 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

1/18

petek

6/15

sobota

0/17

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Kranj, 15. marec 2024

Pohodna Andaluzija

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 15. marec 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč ...

OBVESTILA / Lesce, 15. marec 2024

Letna skupščina TD Lesce

PRIREDITVE / Žiri, 15. marec 2024

Goropeke v času vojne in revolucije

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 16. marec 2024

Muzikal Kekec

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 16. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

OBVESTILA / Cerklje, 16. marec 2024

Preventivne meritve

PRIREDITVE / Šenčur, 16. marec 2024

Pod okence pridem

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.