Od ljudske in narodne noše do mode

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 10. september 2020 / 15:24  

Podpisani sem bil do teh Snovanj eden tistih, ki si domišljamo, da o narodnih nošah vemo vse oziroma da te niti niso vredne kakšnega posebnega zanimanja. Ko o teh rečeh prebereš in še drugače izveš kaj več, pa vidiš, da jih šele prav spoznavaš. V zvezi s tem je pomembno, da si najprej razjasnimo temeljne pojme …

Temeljni pojmi v zadevi narodne noše so kratko in jedrnato razloženi v Enciklopediji Slovenije (ES), v Slovenskem etnološkem leksikonu (SEL) in ne nazadnje na Wikipediji. Kaj je torej narodna noša?

»NARODNA NOŠA, po izvoru kmečka praznična obleka, kakršno je proti koncu 19. st. začel nositi del narodno zavednega slovenskega meščanskega prebivalstva ob slovesnih priložnostih. Kot izrazito nasprotje obleke, narejene po modi, ki je prihajala po večini prek nemškega severa, je narodna noša na Slovenskem izražala pripadnost domačemu kulturnemu izročilu in s tem tudi slovenstvu. Meščanstvo, posebej ženske, so narodno nošo nosile v večjem obsegu v 20. st., zlasti med vojnama. Kmečko prebivalstvo je od konca 19. st. v tem pogledu zaostajalo, predvsem njegov revnejši del, saj je bila narodna noša zanj precej draga. Narodna noša se loči od – ljudske noše; po 2. sv. vojni jo nosijo predvsem na raznih prireditvah …« (ES, geslo Narodna noša)

Kaj pa je ljudska noša? »LJUDSKA NOŠA, oblačila predvsem kmečkega dela prebivalstva v predindustrijski dobi. Virov za podobo oblačil na Slovenskem pred poznim srednjim vekom je malo. Oblačila kmetov in tudi preprostejših meščanov so v 15. in 16. st. sestavljali klobuki s prirezanim ali koničastim vrhom, enostavne čepice in kapucasta pokrivala, dokolenski in krajši suknjiči ter jopiči s trikotnim ali ovalnim ovratnim izrezom in dolgimi rokavi. Toplejša so bila podložena ogrinjala. Do zadnje četrtine 15. st. so nosili kmetje neoprijete hlačne nogavice, včasih krojene skupaj z obuvalom (z našitim podplatnim delom). Pozneje so se pojavile hlače v enem kosu. Najpogosteje pa so imeli kmetje noge gole, le do kolen ovite z ovojkami. Od obuval so v 15. st. poznali še škornje ali nižje čevlje, spredaj podaljšane in zašiljene, v 16. st. pa zaobljene. Srajce niso bile nujne, bile so bolj za okras ob velikih izrezih na suknjičih. V 15. st. je bilo žensko pokrivalo peča. Ženske obleke so bile krojene z bolj ali manj oprijetim životcem in razširjenim krilom. V 2. pol. 15. st. so bile obleke tajlirane (oprijete) pod prsmi. Uporabljala so se še ogrinjala, srajce pa so bile podloga obleki.« (ES, geslo Ljudska noša)

Če prav razumem, je narodna noša oblika ljudske noše, prirejena za kulturno in politično rabo, z njo je narodno zavedno slovensko meščanstvo demonstriralo svojo narodno pripadnost. Pozneje so mu v tej drži in zavzetosti sledili tudi drugi sloji prebivalstva, ne nazadnje kmečko, iz katerega je vse skupaj izšlo. Sicer pa sodita oba pojma, narodna in ljudska noša, pod širši pojem oblačilnega videza. »OBLAČILNI VIDEZ, besedi noša enakovreden pojem, ki pomeni vse, kar se na kom tvarnega vidi (tj. isto kakor beseda obleka). Približno od srede 19. stol. se je beseda 'noša' izenačila s pojmom kmečkega oblačilnega videza v predindustrijski dobi, tako da ne ustreza nekmečkemu, tj. delavskemu, meščanskemu, industrijskemu in plemiškemu oblačilnemu videzu. Ne moremo govoriti o delavski, meščanski in plemiški noši, ne da bi ravnali zoper ustaljeno jezikovno rabo. Zato se v slovenski etnologiji uporablja označba oblačilni videz, ustrezna za vse družbene razrede in plasti; natančno povedano, pomeni oblačila (v ožjem pomenu), pokrivala, obuvala, nakit, oblačilne dodatke, pričesko, telesno snago in nego in pa kajenje, kolikor sodi k človekovi zunanji podobi.« (SEL, geslo Oblačilni videz)

Leksikon ima v nadaljevanju še posebna gesla za oblačilni videz industrijskih delavcev, kmetov, obrtniških delavcev, rudarjev in trgovskih delavcev. Sicer pa vsa ta gesla zajema še širši pojem oblačilne kulture. A nas to pot zanima predvsem narodna noša, zato se vrnimo k njej. Zanima nas »kot izrazito nasprotje obleke, narejene po modi«, narodno torej kot nasprotje modnemu. In kaj je moda? »Moda (latinsko modus – način, pravilo, mera, meja) pomeni način življenja v določenem času in prostoru. Obvladuje področje navad, oblikovanje prostora, poslušanje določene glasbe, obiske določenih prireditev ... tudi nenehno spreminjanje oblike oblačil v duhu in okusu časa, kateremu pripada. Izraz so prvi uporabili Francozi v 17. stoletju (kavalir a la mode). V ožjem pomenu pa pomeni moda zadnje modne smernice in najnovejši način oblačenja. Moda kot kulturni fenomen sodobnega časa je postala sestavni del življenjskega sloga ljudi. Na njo vplivajo številni dejavniki, od družbenih pojavov, popularne kulture, medijev, svetovne politike, do razvoja v znanosti, tehnologiji in umetnosti.« (Vir: Wikipedija)

Tako Wikipedija. SEL pa je za naš namen še boljši. Pravi, da je moda »splošna socialna institucija, ki zajema in oblikuje vsega človeka, se pravi ne le vsega njegovega telesa, temveč vse človekove izrazne načine (R. Konig). Najvidnejša in najznačilnejša je oblačilna moda (oblačilni videz), ki je najbolj nadrobno raziskana in znana. Zelo opazne so stavbena, pohištvena, književna oz. literarna umetnost, jezikovna, glasbena in plesna moda, moda pri izrabi prostega časa itn. V različni meri se moda uveljavlja skoraj v vsej človekovi dejavnosti …« O modi je pisal nemški sociolog Georg Simmel (Filozofija mode, 1905). Moda je družbeni odnos, v katerem se tisti, ki to hočejo, uglasijo oziroma konformirajo z družbeno skupino, ki ji pripadajo. Hkrati pa jim prav to razmerje omogoča, da ostanejo znotraj mode individualisti. Ameriški sociolog George Ritzer je ob tem pripomnil, da ljudje, ki se ne ravnajo po modi, očitajo tistim, ki se, da so imitatorji, oni sami pa, da so neodvisne osebnosti (»mavericks«). Simmel pa trdi, da ti od mode domnevno neodvisni zgolj zapadajo v obratno obliko imitacije.

Človeka zamika, da bi špekuliral še naprej in predpostavil, da se po modi ravnajo predvsem t. i. modernisti, tradicionalisti pa ne in da so prav slednji podporniki nošnje narodne noše, čeprav je sami ne nosijo. A zadeva gotovo ni tako preprosta. Danes se tako in tako vsi oblačimo »umetno«, nošnja narodnih noš pa sodi na polje folklore in je kot taka tudi hvalevredna. Če privzamemo, da je folklora »celota znanja, pripovedi, umetniškega ustvarjanja, običajev, ki se prenaša, ohranja med ljudmi iz roda v rod kot odraz duhovne kulture naroda«. (Fran) Slovenske narodne noše so torej izraz duhovne kulture slovenskega naroda. Ko se nosimo po modi, ki je živa noša, pa smo že na polju globalizacije in hkratne individuacije …