Spolnost in nasilje

Besedilo: Gorazd Stariha
Kategorija: GG Plus / torek, 8. september 2020 / 10:27  

Dr. Gorazd Stariha je arhivski svetnik v kranjski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Sodno arhivsko gradivo je neizčrpen vir družbene preteklosti, pisal je o razbojništvu, umorih, pijanstvu, odgonu, vprašanju časti, najdencih itd. Začenjamo podlistek.

Spolnost in nasilje sta že od nekdaj zelo prisotna v družbenem življenju. Vsi poznamo neštete karikaturne izpeljanke stereotipa o pramoškem, ki z eno roko drži gorjačo na rami, z drugo (ulovljeno) žensko za lase vleče v svojo votlino, kjer ... nadaljevanje spada pod tabu in je prepuščeno naši domišljiji. Ali se je nasilje v votlini nadaljevalo v spolni obliki? Ali je morda prišlo do sporazumne spolne odločitve, kot pravimo danes? To takrat še ni bilo predmet družbenih norm, ki si jih je sčasoma začela postavljati in predpisovati družba. Z omejevanjem nasilja (kar je bilo pač nujno, če so ljudje hoteli živeti skupaj) je prišlo na vrsto tudi omejevanje spolnega nasilja, ki so mu dodali še krvoskrunstvo in sodomijo kot protinaravno spolno usmerjenost, četudi je pri tem lahko šlo za nenasilno, sporazumno spolno dejavnost (v primeru homoseksualnosti).

V nadaljevanjih, ki bodo sledila, bo govora o nasilni in nedovoljeni spolnosti na Kranjskem v prvi polovici 19. stoletja. Kaj je takrat veljalo za posilstvo in kaj za protinaravno, sta na področju civilnih kazenskih norm določala predvsem kazenska zakonika iz leta 1803 in 1852. Morda sta najpomembnejša zato, ker sta poleg vseh drugih cerkvenih in posvetnih predpisov, nenapisanih družbenih norm in običajev nazadnje onadva odločala o krivdi in odmeri kazni.

Koliko je nasilja in trpljenja žrtev, seveda nikoli ne vemo niti ne izvemo, določene predstave si lahko ustvarjamo le iz tega, kar se razve med ljudmi in iz dejanj, katerih preganjanja puščajo za seboj sledi uradnih ukrepanj. To je, kar nam ostane v arhivih. In po teh ohranjenih sledeh si bomo skušali ustvariti predstavo, kaj prepovedanega na spolnem področju so počeli naši predniki na Kranjskem v času po napoleonskih vojnah do obnove ustavnega življenja.

Predstavljena bodo nasilna spolna dejanja moških, ki so jih naznanile njihove žrtve ali so jih pri tem zalotili (da so tudi ženske zmožne nasilnih spolnih dejanj, je bilo v tistem času še nepredstavljivo). Predstavljena dejanja so se zgodila v dejanskih krajih, storilci in žrtve imajo svoja prava imena in priimke, ki jih glede na časovno oddaljenost objavljamo v celoti (kar bodo znali ceniti sestavljavci rodoslovnih dreves). Neumnost, da se greh pove, grešnika pa ne, je žaljiva in krivična tako do žrtev kot do okolice, ki je v svoji nevednosti izpostavljena novim grehom neimenovanega grešnika. Drugače je seveda z objavljanjem imen žrtev, katerih ugled lahko v hinavski družbi trpi še bolj kot storilčev. Vendar, kot rečeno, gre tu za najmanj 160 let stare podatke, ki so lahko kvečjemu zanimivost za družinsko deblo.

Pri preučevanju sodnih spisov s tematiko posilstva, krvoskrunstva in sodomije so se kazale nekatere podobnosti med posameznimi primeri, ki so se razvrstili v sorodne skupine. Po starosti in teži dejanj bodo najprej na vrsti mladoletniki, ki se zadovoljevanja prebujenega spolnega nagona niso lotili ravno najbolj sporazumno. Naslov prvega poglavja bo torej Spolno nasilje med mladoletnimi vrstniki.