Zaključujejo sanacijo deponije

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / ponedeljek, 17. avgust 2020 / 14:32  

Konec letošnjega leta bodo na Komunali Tržič zaključili sanacijo deponije Kovor, strošek sanacije bo okrog dva milijona evrov.

Kovor – Na odlagališču nenevarnih odpadkov Kovor so skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem odpadke prenehali odlagati konec decembra leta 2015. »Od 1. januarja 2016 izvajamo aktivnosti, povezane z zapiranjem odlagališča. Konec letošnjega leta bomo sanacijo zaključili, okvirni strošek bo dva milijona evrov. Sredstva so zagotovljena iz finančnega jamstva, ki je bilo zbrano z odlaganjem odpadkov v preteklih letih,« je povedal direktor Komunale Tržič Primož Bajželj. Kot je pojasnil, so se sanacije najprej lotili z izravnavo in razporejanjem odloženih odpadkov in tudi že namestili pokrov odlagalnega polja. Zatem so vgradili plinodrenažni sloj iz kamnitega materiala, s katerim zagotavljajo, da se deponijski plini iz vrhnjega sloja odvajajo do sond in naprej po cevovodih do plinske postaje, kjer jih sežigajo. »Ves odplinjevalni sistem bomo v celoti obnovili,« je zagotovil Bajželj.

Zelo pomembno je, da zagotovijo tesnjenje odlagališča zaradi preprečevanja prehajanja škodljivih emisij v okolje. »Namestili smo samotesnilne pregrade, ki preprečujejo vdore površinskih voda v deponijsko polje in prehajanje deponijskih plinov v ozračje. V zaključnem delu bomo nasuli še zemljino in zatravili celotno polje,« je pojasnil Bajželj.

Zajem in čiščenje izcednih voda in tudi sežiganje deponijskih plinov so uredili že, ko so se na deponijo odpadki še odlagali. »Akreditirani laboratoriji redno izvajajo meritve emisij plinov in meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne vode, kjer ne presegamo parametrov, določenih z okoljevarstvenim dovoljenjem,« je še zagotovil direktor Komunale Tržič.

Po sanaciji deponije se obveznosti glede preprečevanja vplivov na okolje ne spremenijo in jih bodo morali izvajati še nadaljnjih trideset let. V tem obdobju tudi niso dovoljeni posegi v prostor, v občinskih prostorskih aktih pa je za kasneje predvidena gradnja, npr. fotovoltaičnih elektrarn ali rastlinjakov.