Po Slovenski planinski poti

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Prosti čas / petek, 31. julij 2020 / 07:46  

V Sloveniji imamo nekaj več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, torej je več kot dovolj možnosti za njihovo raziskovanje na varni razdalji do drugih tudi v teh poletnih mesecih.

V preteklih dneh je bila posebej na očeh Slovenska planinska pot, in sicer po zaslugi Marjana Zupančiča iz Bohinjske Bistrice. Sredi julija se je po njej podal že tretjič z namenom izboljšanja časovnega rekorda. Jutri bo minilo 67 let od uradnega odprtja Slovenske planinske poti. Je ena najstarejših v Evropi in po svetu, njen idejni oče pa je bil Ivan Šumljak. Začne se v Mariboru, poteka čez Pohorje in se čez Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe ter predalpska hribovja spusti na Kras. Konča se na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Vse to je kleni Gorenjec večinoma pretekel v enem kosu, v zgolj šestih dneh, dvanajstih urah in 58 minutah, vmes pa spal manj kot 15 ur. S tem je izboljšal svoj lastni rekord in postavil čas, ki bo izziv za v prihodnje. Ne gre le za to, da si dober tekač, moraš biti tudi psihično dobro pripravljen, vztrajen, iti čez prag bolečine … Večina nas bi že zdavnaj odnehala, ko je Zupančič v visokogorju tekel v nevihti, ko so švigale strele, padala toča, ko je s Petrovega Brda do morja zmogel v bolečinah, ki so bile posledica žuljev na nogah … Vse to bo kmalu pozabljeno, ostal pa bo njegov izjemni čas, en mesec hitrejši od tistega, zapisanega o Slovenski planinski poti. Piše namreč, da po njej hodimo 37 dni.

Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo že več kot deset tisoč planincev, od tega največ Slovencev, zasledimo pa celo državljane Izraela, Avstralije in Združenih držav Amerike. Večina jo prehodi v več delih, več mesecih, letih, postoji korak in ob tem uživa v naših hribih, gorah. Kot je zapisano na spletni strani Slovenske planinske poti, si začetnik na njej sistematično pridobiva planinsko in gorniško znanje, veščine in izkušnje. Ko prehodi vso pot, je že izkušen, razgledan gornik z utrjenimi duhovnimi dobrinami, ki jih taka pot daje, oblikuje in ohranja. Namen torej ni zgolj zbiranje žigov, kar je opozoril že njen snovalec, ko je dejal: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«

Tudi planinske poti so nepozabno počitniško doživetje. Trud, vztrajnost, napor … so poplačani – tudi z razgledi in dobro domačo hrano v planinskih kočah ali pa z zadnjim žigom s Slovenske planinske poti, po katerem se lahko še namakamo v Jadranskem morju. Vsak si zada svoj cilj, za vse pa velja: previdno in po svojih sposobnostih. Cilj je dosežen, ko se z vsemi spomini srečno vrnemo domov.