Mejnik v slovenskih hribih

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 29. julij 2020 / 07:53  

Marjan Zupančič je Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana večinoma pretekel v šestih dneh, 12 urah in 58 minutah ter izboljšal rekordno znamko, ki jo je postavil pred petimi leti.

Bohinjska Bistrica – »Sem najsrečnejši človek. Uspelo mi je v šestih dneh, 12 urah in 58 minutah. Doseči rekord v tako neverjetnem vzdušju na celi progi in ob taki podpori ekipe Alpe Adria Trail Cup in prijateljev je res noro. Hvala vsem,« so besede Marjana Zupančiča, 49-letnika iz Bohinjske Bistrice, ki je pretekli teden izboljšal svoj rekord Slovenske planinske poti.

Na poti so ga spremljali številni tekači

Večinoma pretekel je šeststo kilometrov in premagal 49 tisoč višinskih metrov. Slovenska planinska pot se začne v Mariboru, poteka čez Pohorje in se čez Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe ter predalpska hribovja spusti na Kras ter se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Zupančič se je nanjo podal tretjič in vsakič izboljšal rekordno znamko, nazadnje septembra 2015, ko je pot pretekel v sedmih dneh, osmih urah in desetih minutah. Takrat je rekel, da v tretje ne gre več. Letos je startal v soboto, 18. julija. Cilj je bil izboljšanje rekorda na sedem dni. V zadnjih letih se je Zupančič posvečal predvsem ultra trail tekmovanjem. »Pripravljal sem se za tekme, sredi maja pa mi je bilo jasno, da zaradi covida-19 verjetno do septembra resnih tekem ne bo in sem se odločil, da se znova podam po Slovenski planinski poti – za 14 dni, lepo počasi, podoživljat prva dva izziva. To je prišlo na uho Vipavcem, ekipi Alpe Adria Trail Cup, in padla je odločitev, da grem znova na čas. Podprli so me tudi v KGT Papež, katerega član sem, pomagali so sponzorji,« je pojasnil. Svojo odločitev je sporočil javnosti, odzvali so se številni tekači, ki so ga spremljali na poti. »Odziv je bil res neverjeten. Spremljalo me je 150 tekačev ali še več. Niti metra nisem pretekel sam,« pravi.

Težave z želodcem, nevihta, žulji ...

Njegovemu podvigu smo lahko sledili na spletu, dosegel je tudi predsednika države Boruta Pahorja, ki mu je pisno izrazil globoko občudovanje, mu čestital in zaželel vse dobro na poti. Med takšnim izzivom pridejo tudi težki trenutki. »Slovensko planinsko pot opraviti v manj kot tednu dni ni mačji kašelj. Marsikdaj je treba stisniti zobe, iti čez prag bolečine. Na poti sem bil tretjič in izkušnje štejejo. Bil sem tudi dobro pripravljen, spočit, saj nisem imel tekem. Tempo je bil zelo hiter že na začetku. Z mano so bili sami zelo dobro pripravljeni tekači, tako da smo sto kilometrov, 5100 višinskih metrov, pretekli v 12 urah in 40 minutah. S tem časom bi bil v ospredju na marsikaterem trail tekmovanju. Drugi dan so se začele težave z želodcem. Pomemben dejavnik je tudi vreme. Imeli smo sonce, dež, točo, strele, mraz ... Najhuje pa je bilo z žulji. Prvega sem dobil na poti proti Komni, na Petrovem Brdu sem jih imel že pet. S takšnimi nogami, kot sem šel od tam do morja, marsikdo ne bi vztrajal niti pet kilometrov. V spremljevalnem kombiju sem imel devet copat, menjal sem jih glede na teren. V zadnjem delu sem imel zaradi žuljev za tri številke večje tekaške copate. Nog nisem imel otečenih, kot je bilo to pri drugem izzivu, sta mi pa odpadla dva nohta na nogah, tako da nekaj časa ne bom mogel obuti čevljev,« je pojasnil.

Spal manj kot petnajst ur

V cilju je bil v petek popoldan. »Ponosen sem na to, kar sem dosegel. Želel sem izboljšati lasten rekord, nisem pa mislim, da ga bom za toliko. V knjižici se imel v vsakem polju za žig napisan čas izpred petih let in vseskozi sem ga izboljševal. Na Petrovem Brdu je bilo že jasno, da ga bom krepko popravil, in odločil sem se, da bom stisnil zobe in šel do cilja brez predvidenega še enega postanka za spanje. Nekajkrat sem se samo ulegel ob cesti in zaspal za deset minut, potem pa naprej. Po hitrem izračunu sem na poti spal slabih 15 ur,« je povedal Marjan Zupančič, na vprašanje, ali bo še kdaj lovil rekord Slovenske planinske poti, pa je odgovoril, da je bilo to res zadnjič: »Prihodnje leto bom star petdeset let. O naslednjih izzivih trenutno ne razmišljam. Športno bom seveda ostal aktiven, glede tekmovalnih dosežkov pa kakšnih večjih ambicij nimam več.«