Podatki spodbudni, smo blizu normalizacije življenja

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 12. maj 2020 / 14:30  

Od 30. aprila imamo manj kot deset novih primerov obolelih z novim koronavirusom na dan. Kar je, kot je dejala prof. dr. Bojana Beović, posledica učinkovitih ukrepov, njihovega upoštevanja in sodelovanja terenskih epidemiologov. Nekaj skrbi po njenem ostaja, na primer odpiranje meja in podhranjenost slovenskega zdravstva. Ali se bodo vrtci in šole začeli odpirati z 18. majem, vlada še odloča. Direktor zavoda za šolstvo pa vzgojiteljem in učiteljem prve triade svetuje uvajalno oziroma prilagoditveno obdobje.

Ljubljana, Kranj – Po zadnjih podatkih je bilo v ponedeljek, 11. maja, v Sloveniji opravljenih 1182 testov na prisotnost virusa SARS-CoV-2, ena oseba je bila pozitivna. Hospitaliziranih je štirideset bolnikov, od tega jih je devet v intenzivni terapiji. Umrl ni nihče.

Infektologinja prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne svetovalne skupine za obvladovanje covida-19 na ministrstvu za zdravje, je na vladni novinarski konferenci v torek, 12. maja, potrdila, da se epidemija lepo umirja. »Že od 30. aprila imamo manj kot deset primerov na dan, kar je manj kot odstotek prirasta (reprodukcijsko število je zdrsnilo pod ena). To je posledica učinkovitih ukrepov, njihovega upoštevanja in sodelovanja terenskih epidemiologov, ki vsak primer raziščejo in omejijo kontakte. Brez znanega kontakta gre za okužbe, vnesene iz tujine. Kljub ugodnim številkam pa vendarle še čakamo na učinke sproščanja ukrepov po prvomajskih praznikih, ki je neke vrste preizkus našega osebnega vedenja. Če bodo številke do konca tedna ostale približno nespremenjene, potem lahko govorimo o nadaljnjem sproščanju ukrepov in smo blizu normalizacije življenja na vseh področjih,« je dejala.

Odpiranje meja naj bo soglasno (in omejeno)

Prof. dr. Beovićeva je sicer opozorila tudi na tisto, kar jo še skrbi. Eno je odpiranje meja. »Evropska komisija izrecno opozarja, da mora biti odpiranje meja soglasno in na začetku omejeno na države s primerljivim tveganjem.« Druge skrbi so, kot je opozorila, kapacitete zdravstva ob morebitnem drugem valu epidemije – zlasti če bi bil ta večji. Že v okoliščinah prvega vala se je pokazalo, da je covid-19 popolnoma ustavil drugo zdravstveno dejavnost. Gre za stare težave, povezane s kronično podhranjenostjo slovenskega zdravstva; stavbe so dotrajane, kadra je premalo. Velik del predstavlja tudi skrb za starejše, je dodala zdravnica.

Predvidoma 18. maja svoja vrata znova odpirajo vrtci in osnovne šole za učence prve triade ter srednje šole za dijake zaključnih letnikov, za devetošolce pa teden dni kasneje ... O tem bo vlada odločila do konca tega tedna. Bojana Beović meni, da so navodila skrbno napisana ter usklajena med zdravstveno stroko (NIJZ) in pedagoško stroko, upoštevanje navodil pa naj bo zdravorazumsko.

Uvajalno obdobje za najmlajše

Na vladni novinarski konferenci je sodeloval direktor republiškega zavoda za šolstvo dr. Vinko Logaj. Ponazoril je, da smo dve tretjini pouka (do 16. marca) že izvedli, s poukom na daljavo v tem času pa opravili 21 odstotkov zastavljenega programa. Ostane še 13 odstotkov, ki naj bi jih do konca šolskega leta nadomestili v obliki klasičnega pouka. Dejal je, da so v času izobraževanja na daljavo izvedli številna usposabljanja, v katera so zajeli skoraj 73 odstotkov vseh zaposlenih na podočju vzgoje in izobraževanja.

Vinko Logaj je med drugim poudaril, da bo v vrtcih treba ponoviti uvajalno obdobje zlasti za najmlajše otroke, da bodo ti imeli občutek varnosti, zaupanja, čustvene bližine. Četudi ne bodo vsi cilji kurikula realizirani, svetuje, naj se strokovni delavci prilagodijo otrokom: »Način dela in pristop do otrok sta v tem trenutku mnogo pomembnejša od načrtovane vsebine.« Svetuje, naj gredo vzgojiteljice z otroki čim več v naravo, veliko naj se pogovarjajo, gledajo slikanice, ustvarjajo v ločenih kotičkih ... Pomembna je komunikacija s starši, ki morajo biti med drugim seznanjeni s protokolom izvajanja higienskih priporočil. Tudi za prvo triado osnovne šole priporoča prilagoditveno obdobje (okvirno en teden), in še: »Starši in učitelji naj ne prenašajo lastne tesnobe na učence. Učitelji naj bodo še posebej usmerjeni na doživljanje varnosti in zmanjšanje negotovosti v šolskem prostoru. Naj ne razmišljajo, da se da z vstopom v razred popolnoma vse nadoknaditi v tem kratkem času.« Več pomoči naj bodo deležni učenci in dijaki, ki jim v času izobraževanja na daljavo ni uspelo nadomestiti temeljnih ciljev. Ocenjevanje naj poteka le še v primerih, ko je to res potrebno (npr. morebitno popravljanje, izboljšanje ocen ...), dijaki pa naj imajo večino ocen zaključeno že pred vrnitvijo v šolo, je priporočil dr. Logaj in sklenil, da pa naj učencem in dijakom, ki iz zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne bodo prišli v šolo, šole prilagodijo oblike in metode dela.