Kam plovemo

Kategorija: Pisma bralcev / nedelja, 3. maj 2020 / 17:08  

Naravoslovje in narava sledita Newtonovim in Maxwellovim enačbam. Sledeč tem enačbam je svet v poldrugem stoletju prišel od petrolejke do vesolja in od pogleda na Luno do črnih lukenj v oddaljenosti milijard svetlobnih let. Samo nekaj je očitno, da konca ne vidimo in da toliko vemo od vesolja kot mravlja na mojem vrtu o življenju na Luni.

Človek (homo sapiens) ima na razpolago tisto kroglo, ki ji pravimo Zemlja. V srednjem veku so bivanja na zemeljski plošči zagotavljale vojske, kuge in lakote, ki so skrbele, da se človek ni preveč razmnožil in so tisti, ki so ostali, imeli zadosti zemlje, da so se lahko preživljali.

In potem ko se je zemlja iz plošče spremenila v kroglo z odkritjem Amerike leta 1492 po Krištofu Columbusu, je evropski človek dobil nove površine za razmnoževanje. Seveda je temu odkritju sledil poboj velike količine prebivalcev zlasti Severne Amerike.

Število prebivalcev zemeljske krogle se baje bliža desetim milijardam človeških duš. Zmanjkalo bo prostora za pridelovanje solate in gojitev ovc. Zvišanje produkcije avtomobilov i. sl. bo le škodljivo, ne koristno. Koristno dela le deset odstotkov prebivalcev, pet odstotkov v kmetijstvu, pet odstotkov v tehniki. Lepo bi bilo, če bi npr. priključili in naselili Luno ali Mars. Seveda je pa to popolnoma iluzorno. Ostajali nam bodo le koronavirusi itd.

Alojz Paulin
Ročevnica pri Tržiču