Zaupanje v znanost

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 29. april 2020 / 17:11  

Epidemija covida-19 je poleg ukrepov, ki so se nam še pred nekaj tedni zdeli nepredstavljivi, mimogrede pokazala na še eno zanimivost. Ljudje smo se prelevili v epidemiologe, virologe, preučevalce najrazličnejših grafov rasti okužb ... Skorajda ni področja, povezanega z virusom, ki ga ne bi preučili, svoje znanje pa nesebično delimo med prijatelje in znance, seveda »brezstično«, na družbenih omrežjih. Pri tem večkrat pozabimo na kredibilnost virov našega znanja ali celo citiramo in delimo »raziskave« samooklicanih strokovnjakov, »institutov« sumljivega slovesa in še bolj sumljivih dognanj.

Zaupanje v znanost, ki temelji na empiričnih dokazih in moči argumenta, je v teh časih še toliko pomembnejše. Kaj pomeni, ko se nekdo postavi nad znanost, je že večkrat demonstriral ameriški predsednik Donald Trump, nazadnje s tem, ko je opeval vbrizgavanje razkužila in se je bila stroka primorana odzvati z opozorilom, naj ljudje s temi sredstvi nikar ne eksperimentirajo doma.

Bolj ali manj jasno je, da bo virus krojil naša življenja, dokler ga znanosti ne bo uspelo zajeziti bodisi s cepivom ali vsaj preprečiti hujši potek bolezni z drugim ustreznim zdravilom. Rešitev za to pa bo našla znanost, pa ne tista, ki se bohoti na Facebooku, temveč tista v laboratorijih, daleč stran od oči javnosti.

Lani ob tem času so udeleženci shoda za znanost zahtevali, da država za raziskovalno dejavnost nameni vsaj en odstotek bruto nacionalnega proizvoda. Na to, da za znanost v Sloveniji namenjamo premalo, številne znanstvene ustanove in vidni raziskovalci opozarjajo že precej časa. Čeprav se je trend v zadnjih letih sicer spet obrnil navzgor, pa smo še daleč za najrazvitejšimi državami sveta, ki v raziskave in razvoj namenijo tudi do štiri odstotke BDP. A takšne zahteve večino ljudi pustijo bolj ali manj ravnodušne. Nas pa toliko bolj zanima, kdaj bo končno na voljo cepivo, ki nas bo rešilo življenja, kakršnega trenutno živimo. Ob tem pa vsi skupaj pozabljamo, da sta raziskovalna dejavnost in razvoj cepiva dva konca iste verige. Če ni prve, težko pričakujemo drugo. Ko zmanjšujemo sredstva za znanstveno raziskovanje, kar se je v preteklih nekaj letih dogajalo pri nas, zmanjšujemo možnost tudi za takšne dosežke, kot je razvoj cepiva proti covidu-19. Da so tudi naši znanstveniki takšnih podvigov sposobni, so že večkrat dokazali z mednarodno odmevnimi raziskavami na področju medicine, in tudi ob pojavu pandemije covida-19 so se aktivno vključili.

Upajmo, da bomo po koncu epidemije vsi skupaj bolje razumeli, da velja več naporov in sredstev vlagati v napredek in dobrobit človeštva in planeta, ne pa v njegovo uničevanje.