Čemaž

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: / četrtek, 26. marec 2020 / 06:00  

Opravljamo delo od doma. Zdi se mi, da sem neprestano za računalnikom ali pred televizorjem. Naprave si podajamo iz roke v roko. Kaj pa, če ta oprema odpove? Morda bi lahko prepevali Adijevo pesem »bog ne daj, da bi crknu televizor«. Ne vem, kaj bi bilo huje: računalnik ali televizor? Vse, kar počnemo, je zelo intenzivno. Koliko časa v službi in v šoli je namenjenega druženju, premikanju, hranjenju, stikom? Sedaj le sedimo in delamo. Zdi se mi, da smo prvi teden šole od doma vsi odrinili na globoko, pa se vseeno še malo lovimo in preizkušamo.

Pogosto slišimo, to je vojna z nevidnim sovražnikom. Nehote mi je misel ušla na Ano Frank in njen dnevnik. Gotovo vsi poznate to nizozemsko deklico, ki je pisala dnevnik v času med vojno. Včasih so rekli, da je to literatura za otroke. Danes pravijo, to je najbolj avtentična vojna izpoved, ker je je napisal otrok. Dve družni sta se dve leti skrivali v majhnem podstrešnem stanovanju. Na misel mi je prišel odlomek, ko piše o prepirih med odraslimi – nimaš se kam skriti, vse se sliši. Naša situacija ni primerljiva, pa vendar mi je prišla na misel prav ta knjiga. Mi gremo lahko ven. Zunaj v naravi se najde marsikaj. Zvončki so pognali – hodim gledat travnik zvončkov, ki je kot zelena preproga z belim vzorcem. Sedaj imam več časa za opazovanje drobnih trenutkov v naravi. Ko bodo odcveteli zvončki, bodo prišle na vrsto druge cvetlice. Prav tako je čudovita preproga čemaža. Poganjajo mladi listi, vonj rastline je tako intenziven, da je skoraj ne moreš zamenjati. Srečamo se z ljudmi v gozdu, nekateri so stalni obiskovalci naših poti, drugi so novi. Gospa pravi, Kokra ima čudovito barvo. Brala sem, da oddaja prav posebno energijo. Prav gotovo, ji pripomnim. Bolj glasno se pogovarjamo daleč stran drug od drugega in si malo pomahamo. No, potem pristopimo do čemaža. Ob poti za vodo ga je veliko in raste povsod. Rada imam čemaž. Okusen je s skuto in bučnim oljem. Otroci so pripravili juho in nihče ni nič protestiral. Ko jo spasiraš, je lepe zelene barve, skoraj tako mamljiva kot juha iz muškatnih ali hokaido buč, ki je tako očarljivo oranžna. Kaj vse bi še lahko naredili iz čemaža? Zavitek s skuto in čemažem, kot burek. To bi bilo gotovo okusno. Na enem od svojih »nabiralniških« pohodov srečam starejšo gospo in jo na daleč vprašam, kaj dela s čemažem. Gospa pravi: pesto, sesekljam čemaž, zalijem z olivnim ali bučnim oljem in zaprem v kozarčke. In kje potem uporabite pesto, jo sprašujem naprej. Kuhan fižol pretlačim in ga pripravim kot namaz, kamor dodam čemažev pesto. A tako, torej bi lahko dodala tak pesto tudi v čičerkin namaz, temu sedaj rečejo humus. Seveda, kamor hočete, kramljava z gospo in nadaljujeva pot vsaka v svojo smer.

Torej, čemaža je povsod dovolj, vitamini iz gozda, brez transportnih poti, pa so trenutno zelo dragoceni.