Trpke okoljske teme

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Južna Gorenjska / petek, 6. marec 2020 / 12:28  

Ali se teme okolja tičejo vseh nas, so naslovili predavanje, ki ga je v sodelovanju z društvom Ekologi brez meja in partnerji projekta Lesni feniks pripravila Razvojna agencija Sora. Prikazali so tudi nagrajeni dokumentarni film Smeti, oboje pa je namenjeno ozaveščanju o pomenu zmanjševanja odpadkov in ponovne uporabe materialov.

Škofja Loka – Tema projekta Lesni feniks je uporaba odsluženega lesa: v Žireh razvijajo projekt, kako uporabiti odslužen les in ga pretvoriti v izdelke, ki imajo uporabno vrednost. V tem primeru bodo nastale lesene klopi, je drobec iz projekta Lesni feniks razkril direktor Razvojne agencije Sora Gašper Kleč. Kopičenje odpadkov je eden od aktualnih okoljskih izzivov, kjer bomo morali tako kot še na marsikaterem drugem področju začeti spreminjati navade in prakse, da bomo obvarovali edini planet Zemlja. Zdaj ga namreč s pretirano porabo naravnih virov že ogrožamo: že avgusta namreč porabimo vse vire, ki so nam do konca leta na voljo in naš planetarni dolg se povečuje.

Na to je opozorila Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja. Društvo je pred leti začelo vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo, aktivnosti nadaljevalo z akcijo skrbnejšega ravnanja s hrano pod naslovom Ne meč'mo hrane stran, pa s Tekstilnicami (postavitvijo zabojnikov za odpadni tekstil, izmenjevanjem oblačil), znana je njihova akcija Vrečko, ne hvala. Tokrat je Zgojznikova opozorila na vrsto okoljskih problemov: na podnebne spremembe, kjer se že čutijo posledice od dviga gladine morja, taljenja ledenikov, zakisanosti oceanov, orkanskih vetrov do izgube biotske raznovrstnosti do gospodarske škode in celo migracij. V povečevanju svetovnega prebivalstva (do leta 2050 se bo povečalo na devet milijard) ne vidi problema, pač pa v pretirani potrošnji. Porabili bomo trikrat več virov, povečuje se poraba vode in hrane, že zdaj je tretjina tal degradiranih ... Vedno več ljudi bo hotelo živeti tako, kot živimo v razvitem svetu, še večja potrošnja dobrin bo zahtevala svoj davek. Ob številnih črnogledih podatkih in fotografijah, kako kupi odpadkov zasipajo najlepše predele našega planeta (plastika v oceanih, kupi embalaže v baznih taborih pod Everestom, čistila in kemikalije, ki zastrupljajo naše vode in tla), pa govornica pravi, da je od nas samih odvisno, v katero smer bomo šli. Si bomo še naprej podrejali naravo in trošili vire, kot da imamo dve Zemlji in ne ene same, ali pa se bomo obrnili v smer trajnostnega razvoja in živeli v sožitju z naravo in spoštovanju naravnih virov. Tudi gospodarska rast ima meje, pravi govornica in pojasni strategijo krožnega gospodarstva, ki si ga je zadala Evropska komisija, da bi bilo gospodarjenje vzdržno, razvoj pa skladen. Tu zbiranje in ponovna uporaba odpadkov igrata pomembno vlogo, ostanek odpadkov pa je zelo majhen. Temu je namenjen tudi projekt Zero Waste (nič odpadkov), kar pomeni, da z različnimi ukrepi skrbimo, da bi bilo odpadkov čim manj. Tej strategiji v Sloveniji sledi devet občin, pet od njih se že lahko pohvali z manj odpadki. To pomeni manj odlaganja odpadkov, manj sežiga (ko nekaj sežgemo, uničimo tudi vse vire, ki so bili vloženi v izdelek, kar je velika škoda), pa več recikliranja ločeno zbranih odpadkov in njihova ponovna uporaba. S spremembo ravnanj je treba doseči tudi, da odpadki sploh ne nastanejo.

Skrb za okolje je seštevek majhnih stvari, pravi Urša Zgojznik. Tako že v svojem domu lahko marsikaj storimo za ta cilj. Zdaj namreč vsako gospodinjstvo »proizvede« 1,3 kilograma odpadkov dnevno, vsak posameznik pa jih pridela 476 kilogramov letno. Če kupujemo brez vrečk, pač pa z embalažo, ki jo prinesemo od doma, če nakupujemo hrano pri kmetu namesto embalirane v veleblagovnicah, če varčujemo s hrano v kuhinji, če smo skrbni pri uporabi vode in energije v domačem gospodinjstvu, lahko veliko naredimo za okolje.

Udeleženci predavanja so si ogledali tudi dokumentarni film Smeti, v katerem igralec Jeremy Irons raziskuje razsežnosti in vplive globalne problematike odpadkov, ko na svojem potovanju obiskuje kraje, katerih lepota je okrnjena zaradi onesnaževanja.