Odganjali zimo, ki je sploh še ni bilo

Besedilo: V. S., M. L., M. R.
Kategorija: Gorenjska / torek, 25. februar 2020 / 07:28  

S pustnimi maskami (in številnimi prireditvami) so tudi letos na Gorenjskem odganjali zimo, ki pa je sploh še ni bilo. Vsaj ne tiste prave ...

Kranj – Na pustno soboto je številne maškare v središče Kranja privabil Prešerni karneval. Začel se je že dopoldne, ko so iz vseh strani v mesto prihajali klovni, princese, čarovnice pa tudi mucki, kužki in številne druge velike in male maškare, ki so mesto napolnile predvsem na Glavnem trgu, kjer jih je zabavala Pika Nogavička. Priložnost, da se izkažejo z nastopi na odru, so dobili predvsem najmlajši, vsi skupaj pa so se zabavali tudi ob bogati gostinski ponudbi, v kateri seveda niso manjkali predvsem krofi in flancati.

Lep sončen dan je številne obiskovalce otroškega pustnega rajanja zadržal v središču Kranja do zgodnjih popoldanskih ur, ko je izpred Mestne knjižnice do Prešernovega gledališča krenila pustna povorka. Na čelu povorke je bil Pihalni orkester Mestne občine Kranj, za njim sta zbrane pozdravila škrat Kranček in čebelica Banči, nato pa so se zvrstile skupine Kranjskih vrtcev. Prišle so Pande in Indijanci, Smejkoti iz vrtca Najdihojca, Črke in številke s prvošolci iz Mojce, pa Miki miške iz Janine, skupina Zvezdnato nebo iz Vrtca Čenča, skupina 101 dalmatinec iz Vrtca Čebelica, pa navihani snežaki in dobra teta ... S slikovitimi kostumi in programom je navdušila Pehinarska gospoda z Reke, predstavil se je Harmonikarski orkester Bučar, še zadnje sledi zime pa so odganjali Koranti iz Rogoznice in ptujski kurenti. Zbrani v mestu so lahko pozdravili tudi vesoljce iz Turističnega društva Lesce, za konec pa so se predstavile še skupinske maske. Z Levjim kraljem so navdušili člani Drsalno-kotalkarskega kluba Triglav Kranj, predstavili so se kranjski kurenti, za konec pa še Igralne kocke.

Rodil se je mali »Trumpek«

Ko sta pred začetkom pustnega dogajanja zaprisegla princesa Melita in princ Uroš, so v Šenčurju oblast prevzeli Godlarji. »Sama zmeda je v naši deželi. Vsi so skregani, drug drugega zasledujejo, si prisluškujejo, na ljudstvo pa pozabljajo. Na kraljevem dvoru smo zelo razočarani,« je dejala princesa, princ pa je za nastalo zmedo ponudil rešitev: »Čudni časi so, zato sem se odločil, da bom razpustil parlament, razglasil kraljestvo, naju okronal za kralja in kraljico.« V čast godlarske kraljevine se je na nedeljsko nič kaj zimsko nedeljo v Šenčurju odvila že trideseta Pustna parada, največja na Gorenjskem, tokrat s 25 tematsko obarvanimi vozovi in več kot tristo pustnimi maskami. Preplet tradicionalnih mask – maskota Šenčurski Godlar, beneške maske, kuhinja z godlo, klovni – z maskami, ki so se obregnile ob aktualne družbeno pereče teme, in letos prevladujočimi otroškimi temami iz filmskega in risanega sveta – Levji kralj, Čebelica Maja, A je to, Addamsovi, Ladja gusarjev, Pirati s Karibov, Julij Cezar, Hude Robinke in drugi. »Erjavec nam je žal predčasno ušel iz politike, a v Šenčur je vseeno prišel. Prah sta dvignila Jelinčič in Monika. V rekordnem času nam je uspelo skozi Šenčur speljati tudi drugi tir, verjetno edini tir, ki ga bomo imeli v Sloveniji, kjer bo vozil Šenčurvaj. Lovci pa so s pogovorom, psihoterapijo in jogo socializirali medvede in volkove,« je povedal predsednik društva Godlarji Robert Vehovec in dodal, da so na vhodu v Šenčur postavili kip svobode v podobi Donalda Trumpa. »Gre za Donaldovega otroka, malega »Trumpka«, ki se je rodil iz pepela požganega kipa v Moravčah, ko se je ta še pred tragedijo, srečal z Moravško Maro,« je pojasnil predsednik Godlarjev, ki bodo na čelu šenčurske občine vse do danes, ko se bo odvilo sklepno dejanje – sežig oziroma pokop pusta.

Umetni podzemni bazen

Na čelu 24. Radovljiške pustne povorke, ki ga na pustno soboto tradicionalno organizira Turistično društvo Radovljica, bi se morala prvič sprehoditi pustna županja, a je bila žal službeno odsotna. Sprevod več sto pustnih mask – med njimi so bili Kavbojci in Indijanci Pihalnega orkestra Radovljica, Vlakec smrti, Reševalci Zemlje in naravovarstveniki ter edini voz v sprevodu Naša velika mati Zemlja – je zato do Linhartovega trga ponovno pospremil pustni župan. Osrednji temi sta bili čuvanje in varovanje narave ter jezero pod radovljiško knjižnico. »Odločili smo se, da bomo začeli vlagati v turizem. Pod radovljiško knjižnico bomo odprli prvi umetni podzemni bazen na svetu,« je poudaril župan, a gospa hudičevka, v njeni vlogi Alenka Bole Vrabec, se je ideji uprla: »Meni že sedaj zamaka v pekel. Nočem bazena,« je zabičala hudičevka, župan pa ji je za uspešno sklenjen dogovor zagotovil nadalje dobro sodelovanje med Radovljico in peklom ter več uvoza radovljiških duš v pekel.

Propadli letalski prevoznik

Po tridesetih letih so v Kulturno-športnem društvu Hrušica z glavnim pobudnikom Robertom Črtaličem ponovno obudili pustne vragolije. Na pustno soboto so pripravili povorko s 15 traktorji in drugimi vozili, kjer je sodelovalo dvesto domačinov. V ospredju je bil propadli letalski prevoznik Adria, opozarjali so tudi na prepočasne priprave začetka gradnje druge predorske cestne poti skozi Karavanke. Na posebnem vozu so peljali pusta, ki ga bodo na pepelnično sredo pokopali na Hrušici.

Na Bledu v znamenju kranjske sivke

Pustni karneval na Bledu je bil že drugo leto v znamenju čebel, pri čemer so osrednje mesto namenili kranjski sivki. Glavna tema pustne povorke, ki jo je Turizem Bled pripravil v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, je bilo namreč znova čebelarstvo, čebele in vse, kar je povezano s to koristno žuželko. V povorki je s svojimi maskami sodelovalo 18 društev z Bleda in bližnje okolice, pa tudi iz drugih krajev po Sloveniji. Najštevilnejša skupina so bili člani Turističnega društva Podlehnik Haloze, v kateri so bili poleg oračev, korantov in pokačev še druge tradicionalne maske, kot so rusa in gonič, baba nosi deda ... Povorko sta vodila hoduljarja v narodnih nošah, ki so jim sledile mažoretke iz Mažoretnega in twirling kluba Kranj ter Godba Gorje. Večina skupin je maske prilagodila letošnji temi, tako da je bilo v povorki veliko čebel, čebelarjev in drugih mask, povezanih s čebelami in čebelarstvom. Čebelarska zveza Slovenije je s seboj pripeljala tudi avtohtono kranjsko sivko, ki je bila na čelu Svetovne tovarne hrane. Kot so pojasnili, pustnih krofov ni brez marelične marmelade, marelic pa ne brez čebel.