Bolnišnica mora vrniti denar

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Osrednja Gorenjska / ponedeljek, 24. februar 2020 / 17:54  

Proračunska inšpekcija je ugotovila, da so štiri bolnišnice del prejetih interventnih sredstev porabile nenamensko, med njimi Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj. Bolnišnice so se pritožile, vlada je pritožbe zavrnila. V BGP zagotavljajo, da so prejeta sredstva v celoti porabili zakonito.

Ljubljana, Kranj – Vlada je na nedavni dopisni seji izdala odločbe o zavrnitvi pritožb BGP Kranj in splošnih bolnišnic Trbovlje, Slovenj Gradec in Celje proti odločbam republiškega Urada za nadzor proračuna (UNP). Omenjene bolnišnice so 30. novembra 2017 prejele državna sredstva skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, ki so leto 2016 končali z izgubo. Sredstva so bila namenjena za poplačilo neplačanih obveznosti do dobaviteljev, ki so zapadle do dne prejema teh sredstev, in za plačilo posojil v okviru enotnega zakladniškega računa države in do komercialnih bank, najetih za financiranje tekoče likvidnosti. BGP Kranj je prejela 1.534.819 evrov. Kasneje so na ministrstvih za zdravje in finance zavzeli stališče, da s prejetimi interventnimi sredstvi ni bilo dopustno poravnavati obveznosti, ki so zapadle po 30. novembru 2017, in so od bolnišnic zahtevali povračilo nenamensko porabljenih sredstev. Bolnišnice so se pritožile, a neuspešno. Vlada v odločbi o zavrnitvi pritožb pojasnjuje, da enkratni ukrepi, ki so namenjeni finančni sanaciji javnega zdravstvenega zavoda, ne morejo trajati nedoločen čas in da obveznosti zavodov, ki so zapadle po tem datumu, predstavljajo tekoče izdatke, posledično pa ne morejo biti del načrtovanih enkratnih ukrepov za finančno sanacijo, opredeljeno v zakonu. BGP Kranj mora vrniti 122.166 evrov.

Pričakuje odločitev zakonodajalca

Direktor BGP Kranj Marko Breznik je prepričan, da so sredstva porabili zakonito in da zakon ne navaja časovne omejitve, do kdaj bi jih moral prejemnik počrpati. »V BGP smo prejeta sredstva porabili do 27. decembra 2017, kar je v zapisniku ugotovil tudi inšpektor UNP, pri čemer smo po 30. novembru 2017 porabili 122.166 evrov, ki naj bi jih vrnili v proračun. Na dan 30. novembra 2017 smo namreč izkazovali zapadle obveznosti le v višini 1.412.653 evrov. Sredstva smo v celoti porabili zakonito in skladno z namenom,« meni Breznik, prepričan tudi, da ministrstvi nimata pristojnosti spreminjati oz. razlagati zakonskih določb, marveč to lahko stori zgolj zakonodajalec (državni zbor). V zvezi s tem pričakuje odločitev Odbora za zdravstvo v državnem zboru.

Najem likvidnostnega posojila ne rešuje težav

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je za sistemsko reševanje težav bolnišnic pristojno ministrstvo za zdravje, medtem ko je ministrstvo za finance pristojno za reševanje nujnih likvidnostnih težav v okviru zakonskih možnosti. Zato kot rešitev omenjenim bolnišnicam lahko ponudijo samo najem ugodnega likvidnostnega posojila v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države. »Za možnost likvidnostnega posojila smo pri nas izvedeli zgolj iz medijev. Pristojno ministrstvo nas o tem formalno ni obvestilo, poleg tega to posojilo ne bi bistveno pripomoglo k izboljšanju likvidnostnih težav v primeru vračila navedenih sredstev,« meni direktor BGP Kranj. Bolnišnica je sicer lani poslovala precej bolje, kot leta 2018, je še sporočil direktor: »Po še neuradnih podatkih smo lani ustvarili 477.257 evrov presežka prihodkov nad odhodki, pri čemer je treba upoštevati, da smo junija prejeli 930.985 evrov interventnih sredstev s strani vlade. Brez teh sredstev bi ustvarili presežek odhodkov nad prihodki v višini 453.728 evrov, kar je bistveno bolje kot leto poprej, ko smo ustvarili dober milijon evrov presežkov odhodkov nad prihodki.«