Rak pljuč problem številka ena

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 21. februar 2020 / 15:28  

Dostop do novih oblik učinkovitega zdravljenja raka pljuč je ključen, je pa čas do postavitve diagnoze še vedno predolg. Zelo pomembne so klinične raziskave za uspešno zdravljenje, seveda tudi ozaveščanje bolnikov ... To je nekaj poudarkov iz aktualnega predavanja prof. dr. Tanje Čufer, dr. med., specialistke interne medicine in internistične onkologije Klinike Golnik na temo Sistemsko zdravljenje pljuč včeraj, danes in jutri.

Največ ljudi v Sloveniji zboleva za rakom, več kot za kardiovaskularnimi boleznimi. »Rak pljuč pa je najpogostejši rak po zbolevanju za rakom kot tudi po umrljivosti zaradi raka po vsem svetu. Rak pljuč je danes javnozdravstveni problem številka ena. Vsako leto za njim po svetu zboli okrog dva milijona ljudi, 1,7 milijona jih umre. Večina bolnikov umre, ker jih ne znamo dovolj zgodaj diagnosticirati in še vedno ne dovolj dobro zdraviti. Je pa to tisti rak, ki bo v naslednjih letih pokazal, kako dobro raka obvladujemo. Rak dojke smo začeli npr. obvladovati pred tridesetimi leti; danes so visoka preživetja in dobro obvladljiva. Rak pljuč žal še ni. Še vedno veliko bolnikov umre, po podatkih slovenskega Registra raka incidenca raka pljuč pri ženskah celo raste, pri moških malo pada. Ženske so kasneje začele kaditi, zato sedaj več zbolevajo. Ampak tudi, ko bo »svet nehal kaditi«, bo še vedno pljučni rak, bo ga pa manj. Naše delo in naš veliki izziv je, kako preživetja izboljšati,« je ob nedavnem odprtju prostorov za pripravo zdravil za sistemsko zdravljenje raka v Kliniki Golnik na predavanju poudarila prof. dr. Tanja Čufer.

Od prvega simptoma do napotitve bolnikov na kliniko se izgublja dragoceni čas. Pri polovici bolnikov traja od enega do treh mesecev do napotitve, pri četrtini bolnikov celo več kot tri mesece. Kar je preveč, je opozorila Čuferjeva, in dodala, da bo to treba izboljšati. Preživetja so namreč zelo odvisna od stadija bolezni.

Polovico rakov pljuč v Sloveniji diagnosticirajo in zdravijo na Kliniki Golnik, kjer imajo od leta 2010 za zdaj edini Klinični register bolnikov z rakom pljuč v Sloveniji. »Samo 12 od stotih preživelih po petih letih je bila mantra pljučnega raka desetletja, ker nismo imeli učinkovitih zdravil. To se je začelo izboljševati, zlasti pri ženskah na račun tarčnega zdravljenja. Klinični register za obdobje 2010–2016 že kaže, da imajo ženske, ki so bile zdravljenje pri nas, petletno preživetje že nekoliko višje,« je pojasnila Čuferjeva.

Z novimi znanji prihajajo nova zdravila, ki vlivajo upanje. »Bolj je problem čas dostopa do novih zdravil. Od vloge do registracije zdravila traja leto dni, v Sloveniji potem še leto dni, da zdravilo pride do nas. Ni samo v Sloveniji tako, podobno je v Nemčiji. Problem so tudi cene novih onkoloških zdravil, ki gredo v nebo; da smo za enkrat ali dvakrat podaljšali preživetje, smo strošek mesečnega zdravljenja za dvajsetkrat. To pa je veliko in to je problem vseh socialnih sistemov,« je povedala Čuferjeva. Učinek zdravljenja je bistveno izboljšalo tarčno zdravljenje in je po njenih besedah pot naprej. Prvi rezultati uspešnosti imunoterapije pa bodo v Kliničnem registru Klinike Golnik znani letos. Prvi podatki na podlagi odziva manjšega vzorca bolnikov so že pokazali, da so petletna preživetja 23-odstotna, kar je pri metastatskem raku velik napredek.

Zahvaljujoč napredku medicinske znanosti se vse več bolnikov z rakom uspešno pozdravi, kar je v veliki meri posledica raziskovanja na področju raka. Da pa je zdravljenje izpeljano, so pomembni tudi dober tim, natančno izpeljani protokoli dela in ozaveščanje bolnikov, je med drugim poudarila prof. Čuferjeva. Vse skupaj je izrednega pomena, kajti leta 2030 se pričakuje, da bosta vsak drugi moški in vsaka tretja ženska zbolela za rakom.