Med Ajdovščino in Parizom

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 15. februar 2020 / 19:15  

V Galeriji Paviljon NOB je na ogled razstava slik, grafik in fotografij Vena Pilona, enega najbolj prepoznanih imen slovenske likovne umetnosti 20. stoletja, katerega 50. obletnico smrti beležimo letos.

Tržič – V četrtek pred kulturnim praznikom so v Galeriji Paviljon NOB odprli razstavo umetniških del Vena Pilona (1896–1970), ki jih hranijo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Kot je povedala Suzana Kokalj, ob direktorici ajdovske galerije Tini Ponebšek soavtorica razstave, so le-to pripravili v okviru muzejske izmenjave. Pilon, ki ga pozna tudi širši krog ljubiteljev umetnosti, v Tržiču namreč doslej še ni bil predstavljen, spodbuda za tokratno gostovanje pa je tudi obeleževanje 50. obletnice umetnikove smrti.

V Tržiču je tokrat na ogled 18 del, od tega štiri olja na platnu, štiri grafike v tehniki suha igla, tri jedkanice, ena risba in šest fotografij. Slikar, grafik, risar in fotograf je predstavljen z deli, ki nekako določajo ustvarjalne postaje njegovega zelo pestrega življenja. Živel in deloval je v več evropskih mestih, Firencah, Pragi, kar štiri desetletja je živel v Parizu, kjer se je poročil, po ženini smrti na jesen življenja pa se je vrnil v rodno Ajdovščino.

Predstavljena dela s iz tistih likovnih področij, na katerih je Pilon ustvaril presežek, tako kvalitativni kot kvantitativni. »Zaradi samega razstavišča in dimenzij platen smo imeli kar nekoliko težav z izborom. Na koncu smo se odločili za ožji izbor štirih platen iz dvajsetih let. Seveda ni smela manjkati slika z naslovom kruh, ki je vse do konca ostala v družinski zapuščini, saj jo je naslikal za očetovo pekarno. Tu pa je tudi očetov portret, ki velja za eno njegovih najkvalitetnejših del,« slikarski del izbora pojasnjuje Tina Ponebšek. Na ogled sta še dve podobi ajdovske krajine.

Iz istega obdobja so izjemne jedkanice, ki sodijo v čas, ko se je Pilon likovno izobraževal v Firencah. Motivi poustvarjajo tamkajšnje okolje, spominjajo pa tudi na Prago, gre za notranje ambiente in motive, kot so lakota, vešče in podobni. Med drugim je na ogled tudi portret slikarjevega mladostnega prijatelja Marija Kogoja.

Pilonovo pariško obdobje zaznamujejo grafike v tehniki suha igla in ena risba. Gre za motive, ki so nastajali v umetniških druženjih na Montparnassu, predvsem v kavarni Dôm, ki je bila blizu njegovega pariškega domovanja. Na razstavi se srečamo tudi z nekaterimi citati iz njegove avtobiografske knjige Na robu. »Zvečer smo se navadno shajali v Dômu, kjer smo se v ugodnem vremenu usedli na teraso okrog buteljke vina, po stari ljubljanski navadi,« med drugim preberemo. Razstavo zaključuje šest fotografij iz Pilonovega fotografskega opusa, saj se je v Parizu največ preživljal prav s fotografijo.

Ponebškova je na odprtju prve obiskovalce razstave povabila v matično Galerijo Vena Pilona, kot je v nagovoru k razstavi namignil župan Borut Sajovic, pa bi veljalo pripraviti tudi enodnevni avtobusni izlet v Ajdovščino.