Nihalka

Na Veliko planino vodi več planinskih poti – iz Stahovice preko Pasjih peči, iz Kamniške Bistrice preko planin Dol in Konjščica, s Krivčevega ali s Kranjskega Raka … Seveda pa dostop zgolj peš že zdavnaj ne zadostuje več. Pastirji, ki na Veliki planini že stoletja pasejo živino, imajo za oskrbo svojih pastirskih hiš in krav dostop po cesti, prav tako oskrbniki tamkajšnjih planinskih koč, gorski reševalci, zaposleni družbe Velika planina … pa tudi vedno številnejši turisti, ki se – na negodovanje okoljevarstvenikov in kljub rednim poletnim prometnim kolapsom – na planino lahko pripeljejo skorajda do vrha.

Od leta 1964 na Veliko planino vozi tudi nihalka, ki je zaslužna za skokovit porast turizma na tej najvišje ležeči planini v Kamniško-Savinjskih Alpah. A hkrati s tem je naprava prinesla tudi visoke stroške vzdrževanja. Vsaj zadnjih petnajst let, odkar spremljam dogajanje v občini Kamnik, velja, da je družba Velika planina (ki je v stoodstotni lasti Občine Kamnik in je zadolžena za žičniške naprave) prav zaradi stroškov nihalke vreča brez dna. Občina je v družbo namenila na stotisoče, celo milijone evrov, a varnost stane. Nihalka je bila v preteklih letih že večkrat »prizemljena« – za kar devet mesecev denimo leta 2006, ko so morali zamenjati krmilni sistem, nekaj mesecev tudi leta 2009, ko je bilo treba zamenjati obrabljeni pogonski sklop, tri meseca nihalka zaradi temeljite prenove ni vozila tudi leta 2011, vsako leto jo za nekaj tednov zaustavijo tudi zaradi rednega letnega remonta.

Zadnja prisilna zaustavitev zaradi nepredvidenih vzdrževalnih del je nihalko doletela v začetku decembra lani, v zvezi s to zadnjo dvomesečno investicijo pa je zanimivo dvoje. Prvič to, da je bila tokratna naložba v zamenjavo nosilnih vrvi precej cenejša, kot je sprva kazalo, saj so se zaposleni v družbi odločili, da bodo sicer zahtevna dela prevzeli sami in jih ne bodo zaupali edinemu (precenjenemu) izvajalcu iz tujine. Dokazali so, da se vlaganje v znanje zaposlenih še kako obrestuje, in hkrati podali pomisleke pristojnim, ali ne bi bilo mogoče že v preteklosti lahko kaj privarčevati na tak način. Drugič pa to, da je najava zaustavitve nihalke med Kamničani znova dvignila precej prahu. Naj direktor odstopi, da je vodstvo družbe nesposobno, kako bodo čez novoletne praznike preživeli tisti, ki so na planini odvisni od turizma … je bilo le nekaj očitkov. In kljub pogosto slišanim polemikam, ali nihalko zaradi visokih stroškov sploh potrebujemo in ali ne bi bil zadosti le lepo urejeni dostop po cesti, se vsaj ob takšnih dogodkih, kot je bil zadnji, pokaže, da je še kako nepogrešljiva.