Predčasne volitve ali oblikovanje nove vlade

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Glas skoz' vas / petek, 7. februar 2020 / 11:01  

Kako naprej po Šarčevem odstopu

Medtem ko je anketa časnika Dela pokazala, da si večina volivcev (skoraj 63 odstotkov) po odstopu premierja Marjana Šarca želi predčasnih volitev, pa v strankah v teh dneh še preigravajo možnosti za oblikovanje nove vlade. Predsednik republike Borut Pahor je tako ta teden opravil posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin o nadaljnjih korakih, v SDS, ki ima kot največja parlamentarna stranka škarje in platno v svojih rokah, pa so na za jutri napovedane pogovore o novi koaliciji povabili vse stranke. Po dosedanjih odzivih sodeč, se vabilu Janeza Janše ne bodo odzvali v LMŠ-ju, Levici, SD-ju, SNS-u in SAB-u, medtem ko naj bi se iz NSi-ja, DeSUS-a in SMC-ja današnjih pogovorov udeležili. V SAB-u Alenke Bratušek so se po drugi strani odločili vse stranke razen SDS-a pozvati k oblikovanju projektne vlade, ki bi do novih volitev sprejela spremembe volilne zakonodaje in še kak nujen zakon. Tudi teh pogovorov se poleg nepovabljenega SDS-a zagotovo ne nameravajo udeležiti v LMŠ-ju in SNS-ju. Slednji dve stranki se sicer zavzemata izključno za predčasne volitve, enako tudi v SD-ju, kjer pa pravijo, da se bodo morebitnih pogovorov pri Bratuškovi vseeno udeležili.

Manjka jim en glas

V torek je bil v državi zbor vložen predlog spremembe volilne zakonodaje, ki ukinja volilne okraje in uvaja preferenčni glas tudi na državnozborskih volitvah, s čimer naj bi volivcem dali večjo vlogo pri odločanju o tem, kdo bo izvoljen v državni zbor. Pod zakonski predlog se je podpisalo 59 poslancev iz strank LMŠ, SMC, SD, NSi, Levica, SAB in SNS ter predstavnika manjšin. Za sprejetje zakonske novele v državnem zboru je potrebnih šestdeset glasov, tako da predstavniki omenjenih strank upajo, da jim bo manjkajoči glas uspelo pridobiti med parlamentarnim postopkom. Spremembo volilne zakonodaje je sicer državnemu zboru naložilo ustavno sodišče, pri tem pa postavilo dveletni rok, ki se izteče decembra. Ustavni sodniki so namreč za neustavnega razglasili tisti del zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev državnega zbora, ki določa meje volilnih okrajev. Če bi bila novela sprejeta, bi zakon prvič uporabili za volitve v državni zbor, ki bi bile razpisane po 21. decembru 2020, do takrat pa bi za izvedbo volitev uporabljali trenutno veljavni zakon.

Purič odšel iz SAB-a

Nekdanji kohezijski minister Iztok Purič je v torek nepreklicno odstopil z mesta podpredsednika SAB-a in tudi iz same stranke. V izstopni izjavi je zapisal, da je že pred časom izgubil zaupanje. »Brez medsebojnega sodelovanja, zaupanja in spoštovanja znotraj vsake organizacije delo ne more prinesti pričakovanih rezultatov,« je pojasnil. V SAB-u so navedli, da so takšno odločitev Puriča že nekaj časa pričakovali, saj po odstopu s funkcije kohezijskega ministra v stranki ni bil več aktiven. »Izguba zaupanja je obojestranska, se mu pa v stranki zahvaljujemo za sodelovanje in pripravljenost prevzeti funkcijo ministra,« je sporočil generalni sekretar stranke Jernej Pavlič.

Sodišče EU ni pristojno za odločanje o tožbi

Sodišče EU je odločilo, da ni pristojno za razsojanje o tožbi, ki jo je Slovenija vložila proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice nespoštovanja arbitražne odločbe o meji med državama. Zunanji minister Miro Cerar, ki je bil v času vložitve tožbe še predsednik vlade v odstopu, je kljub temu izrazil zadovoljstvo, ker je sodišče potrdilo, da je arbitražna razsodba veljavna in zavezujoča. Obžaloval pa je, da sodišče ni zbralo poguma, da bi odločilo o tem pomembnem pravnem vprašanju. Evropski komisar Janez Lenarčič pa je poudaril, da je sodišče EU v zadnjem vsebinskem odstavku sodbe ponudilo možnost, da obe državi spor sporazumno predložita istemu sodišču. Kot je dejal, lahko Slovenija in Hrvaška sodišču zastavita preprosto vprašanje, ali arbitražna razsodba zavezuje obe strani. Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa meni, da bi bila arbitražna razsodba lahko podlaga za začetek pogovorov med Slovenijo in Hrvaško.

Umrl je Janez Stanovnik

Včeraj so v Ljubljani z državniškimi častmi pokopali nekdanjega predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije (v letih 1988–1990) ter ZZB NOB Janeza Stanovnika, ki je umrl v 98. letu starosti. Med drugo svetovno vojno je bil partizan, po njej pa je bil med drugim tudi ekonomski svetnik jugoslovanske stalne misije pri sedežu OZN v New Yorku in svetnik generalnega sekretarja Konference ZN o trgovini in razvoju (Unctad), kasneje pa je bil imenovan za izvršnega sekretarja Ekonomske komisije ZN za Evropo v Ženevi.