Ošpice v zagonu

Besedilo: Dr. Jurij Kurillo
Kategorija: Slovenija / sobota, 4. januar 2020 / 15:24  

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v lanskem letu sicer po svetu zaradi ošpic umrlo 140 tisoč ljudi. In to število se je v zadnjih dveh letih kar dvainpolkrat povečalo!

Otočje Samoa je videti na svetovnem zemljevidu kot dve drobni piki, izgubljeni v Tihem oceanu, tam nekje blizu Nove Zelandije, od katere je postalo neodvisno 1. januarja 1962. Na površini 2944 kvadratnih kilometrov živi 178.173 prebivalcev (leta 2003). Od tega jih je (kakor je 11. decembra 2019 poročal Neue Zürcher Zeitung) v zadnjem času zaradi ošpic umrlo sedemdeset – to bi na primer v Nemčiji pomenilo trideset tisoč žrtev! Potemtakem gre na teh otočkih za pravo zdravstveno katastrofo, saj je za to boleznijo sicer zbolelo kar 4700 prebivalcev. Da bi preprečila nadaljnje širjenje, je vlada razglasila izredno stanje, med katerim so ostale šole zaprte pa tudi javno življenje se je skupaj s transportom močno ustavilo. V zapor so poslali osem ljudi, ker se niso držali predpisov. Kdor je imel v gospodinjstvu necepljeno osebo, je moral zunaj izobesiti rdečo »zastavo«, da je tako mobilni ekipi pokazal, kje so ljudje, potrebni obveznega cepljenja. S takimi rigoroznimi ukrepi so navsezadnje dosegli 89-odstotno precepljenost prebivalstva, pri otrocih, mlajših od pet let, pa 82-odstotno. Otroci so sicer najbolj ogrožena skupina, saj je bilo od sedemdeset umrlih kar 61 malčkov, mlajših od pet let. Nič čudnega, da je virus ošpic na Samoi tako divjal, saj je bilo prej proti njemu cepljenih zgolj 31 odstotkov majhnih otrok, za kar je kriva tudi tamkajšnja močna propaganda proti cepljenju nasploh. Domnevajo, da je virus ošpic prispel na Samoo preko Nove Zelandije iz Vietnama in Filipinov, kjer je prišlo konec leta 2018 in na začetku leta 2019 do velikih izbruhov te bolezni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v lanskem letu sicer po svetu zaradi ošpic umrlo 140 tisoč ljudi. In to število se je v zadnjih dveh letih kar dvainpolkrat povečalo!

Ošpice morile že stoletja?

Ošpice (lat. morbilli) so bržkone morile majhne otroke že stoletja, čeravno so prvotno zdravitelji imeli vsa bolezenska stanja z izpuščajem za isto bolezen. Od noric jih je prvi ločil šele Al-Razi (lat. Rhazes), ki je bil l. 854 rojen v Perziji, a je kot zelo ugleden zdravnik deloval v Bagdadu. Bolezen je pozneje razsajala vsepovsod po svetu, kjer je v zadnjih 150 letih povzročila okoli dvesto milijonov otroških žrtev in samo v Evropi leta 1910 več kot milijon. Pri nas je po M. Bedjaniču med zadnjo vojno in v prvih letih po njej umiralo zaradi ošpic in njihovih posledic na leto okrog dvajset tisoč otrok. Z normalizacijo zdravstvene oskrbe in uvajanjem antibiotičnih zdravil (za komplikacije), predvsem pa s poznejšim cepljenjem se je to število postopoma močno zmanjšalo.

Da so ošpice virusna bolezen, so domnevali že dolgo, vendar je šele Američan David Edmonston leta 1954 tudi izoliral njihov virus pri enajstletnem dečku ter ga razmnožil na tkivni kulturi piščančjega zarodka. Zanimivo pa je, da sta virologa John F. Enders (poznejši Nobelov nagrajenec za raziskave kultiviranja poliovirusa) in Thomas Peebles pred tem ustvarila cepivo proti ošpicam prav iz krvi prej omenjenega Davida Edmonstona, ko mu je bilo enajst let. Cepivo pridobivajo danes z zaporednim presajanjem na človeških in piščančjih celičnih kulturah. Virus ošpic sodi v družino t. i. paramiksovirusov z enovijačno RNA (ribonukleinsko kislino). Kot vsi drugi se tudi ta virus razmnožuje zgolj v živih celicah človeka ali živali, pri čemer odda v celici svojo nukleinsko kislino, ki je potem osnova za nastanek novega virusa.

Blagodejni učinek cepljenja

Sam se še dobro spominjam epidemij ošpic, ko sem pričel delati kot mlad zdravnik v Zdravstvenem domu Tržič, tam okrog leta 1962. Navadno so se začele zgodaj spomladi, in takrat so imeli dežurni zdravniki polne roke dela s številnimi obiski na domu pri močno vročičnih otrocih z značilnim izpuščajem. Svoje dni so pravili, da ponekod na deželi spravijo v posteljo k bolniku z ošpicami kar vse bratce in sestrice, da bi se čim prej »cepili« tako, da se še oni čim prej nalezejo.

V Sloveniji smo obvezno cepljenjem proti ošpicam (z oslabljenim živim virusom) začeli izvajati pri malčkih, starih eno leto. Leta 1974 je bil uveden še drugi odmerek cepiva v starosti štirih ali petih let. Od 1990. leta so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) v starosti enega leta, potem pa še enkrat pred vstopom v šolo. Dva odmerka nato zagotavljata domala popolno imunost zoper to nevarno in zelo nalezljivo bolezen. Tudi za odrasle, pri katerih je potrebno cepljenje proti ošpicam, nemara zaradi stika z bolnikom, sta potrebna dva odmerka v razmiku enega meseca.

Ošpice v Sloveniji danes

Kako pa je danes z ošpicami v Sloveniji? Za zadnjih deset let si oglejmo podatke (po Nacionalnem inštitutu za javno zdravje) na priloženem diagramu. Lahko vidimo, da je bilo letos registriranih 44 dokazanih bolnikov z ošpicami, med katerimi je bilo 11 otrok in 33 odraslih. Zadnji preplah se je zgodil prav na Gorenjskem, v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Nič čudnega! Kranjska regija, torej Gorenjska, ima namreč poleg Ljubljane najslabšo precepljenost tako predšolskih (91 odstotkov) kot šolskih otrok (92,1 odstotkov). Zanimivo je, da so v tem pogledu najbolj »zaostale« prav razvite regije Slovenije. Med najbolj vzornimi pa so vsekakor Prekmurci, saj je tam cepljenih 96,7 odstotka malčkov in 98,7 odstotka šolarjev, kar je celo nad zaželeno »varno ravnijo«, ko naj bi bilo cepljenih vsaj 95 odstotkov otrok. To pa je zelo pomembno, saj nam grozi zaradi velikih epidemij ošpic v od nas ne tako oddaljeni soseščini (Romunija, Ukrajina) še kakšen vnos tega neprijetnega virusa v našo državo.