Različne inteligentnosti

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 19. december 2019 / 10:16  

Ob izrazu inteligentnost najprej pomislimo, koliko je nekdo pameten. In kako hitro se je sposoben učiti in si zapomniti snov. Cenimo pametne ljudi. Pogosto jim dajemo pozitivne ocene, jih občudujemo in jim največkrat pripisujemo preveliko vrednost. Na drugi strani se pa sami obremenjujemo, češ da nismo dovolj pametni za razne naloge in projekte. Da smo neumni. Žal teh ljudi ni tako malo. Leta in leta se obremenjujejo z mislijo. In to navkljub mnogim uspehom v svojem življenju.

Ko omenjamo besedo inteligentnost, hitro tudi pomislimo na inteligenčni količnik. Obstajajo testi, ki nam izmerijo inteligenco. To je navadna bedarija. In kaj naj s tem rezultatom? Nič. Še celo več – manj kot nič. Lahko se obremenjujemo, zakaj nismo boljši. Kar pa je najbolj pomembno, je dejstvo, da je intelektualna inteligentnost le ena izmed mnogih. Za našo življenjsko srečo in za celostno reševanje življenjskih težav je intelektualna inteligenca daleč najmanj pomembna. Tako kažejo raziskave in tako nam pokaže življenje, če pogledamo malo naokoli. Najbolj »pametni«, intelektualno inteligentni, se pogosto precej slabo znajdejo pri celostnem reševanju lastnega življenja. Samo z razumom ne moremo uspešno reševati ključnih življenjskih vprašanj, kot so npr. smisel življenja, ljubezen, smrt, materinstvo in očetovstvo, odnosi doma in v službi, zakon, otroci, bolezen in trpljenje, nerazumne odločitve, ki smo jih sprejeli … Bolj kot poveličujemo intelektualno inteligentnost, bolj se oddaljujemo od ostalih inteligentnosti. Katere so še? Vsaj dve.

Najprej čustvena inteligentnost. Do nedavnega je svet znanosti ni resno jemal. Sedaj je popolnoma drugače. Poklici, ki se ukvarjajo z ljudmi, npr. psihologi, terapevti, socialni delavci, tudi učitelji, kadroviki, psihiatri, vodje … dobro vemo, kako zelo močno čustvena inteligenca vpliva na življenje posameznika. Biti čustveno inteligenten pomeni, da se zavedamo svojih čustvenih razpoloženj in da jih znamo regulirati, nadalje pomeni biti čustveno inteligenten, da nam uspe prepoznavati čustva drugih (smo empatični) in da na ta način lažje shajamo z ljudmi. K pomembnosti čustvene inteligence nam pomaga tudi denar. Podjetja so ugotovila, da večja kot je čustvena inteligenca zaposlenih, več je dobička. In še bolj konkretno. Za vse poklice in dežele tega sveta velja zakonitost: večja čustvena inteligenca poveča zaslužke posamezniku.

Druga je duhovna inteligentnost. Dolgo so nas prepričevali, da je duhovnost preživela in staromodna. Ne govorimo o prakticiranju različnih religioznih praks. Duhovna inteligentnost pomeni sposobnost videti smisel svojega dela, življenja, doživljanja celovitosti, vprašanja sreče in nesreče, dostop do kolektivnega nezavednega, povezanost z vsemi in celim stvarstvom … Nadaljujemo.