Sova vložila ovadbo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Mainslider_za_GGedit / petek, 18. oktober 2019 / 14:44  

V zgodbi glede parlamentarnega nadzora nad kadrovanjem v Sovi se je zaostrilo: Sova je tožilstvu in policiji naznanila sum kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov. Premier Marjan Šarec: »Ko (Knovs) postane spolitiziran organ v službi nekaterih obrazov opozicije, nastanejo težave.«

Sova naznanila sum izdaje tajnih podatkov

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je v ponedeljek državnemu tožilstvu in policiji naznanila »znane in neznane storilce« zaradi suma storitve več kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov. Gre za nadaljevanje zgodbe o nedavno opravljenem nadzoru skupine Komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki je preverjala kadrovanje na agenciji, konkretno pa tudi zaposlitev uslužbenke, za katero naj bi posredoval tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Sova je že takoj po opravljenem nadzoru opozorila, da je eden od članov komisije Knovsa medijem izdal tajni podatek, s katerim so se seznanili na Sovi. Sova v skrbi za varnost podatkov Knovsu tudi ni hotela posredovati zahtevanih podatkov v zvezi s kadrovanjem. Poleg tega na agenciji navajajo, da je Knovs v tem primeru presegel svoja pooblastila, zato so za nadzor zaprosili inšpektorat za javni sektor. Predsednik Knovsa Matej Tonin se s tem ne strinja. Tako glede uhajanja informacij v medije pravi, da je najverjetneje prišla od žvižgača znotraj Sove, po njegovem mnenju pa ima Knovs pristojnost nadzorovati kadrovanje na agenciji. To ne nazadnje potrjuje tudi pravno mnenje odvetniške pisarne Vrtačnik, za katero je zaprosil Tonin. Aktualna zgodba o Knovsu in Sovi je močno spolitizirana, pa opozarja premier Šarec, ki je Toninu očital, da se želi v boju z njim politično profilirati.

Dvanajst milijonov med dvesto zaposlenih

Ta teden je v slovenski javnosti močno odmevalo tudi razkritje POP TV, da naj bi na Univerzi v Ljubljani okoli 200 posameznikom v treh letih razdelili 11,8 milijona evrov iz tržne dejavnosti. Dodatki iz tržne dejavnosti so bili izplačani za delovno uspešnost, povečan obseg dela, mentorstvo, kot položajni dodatek, za dopolnilno delo, za specializacijo, dežurstvo. Najvišje zneske so prejeli zaposleni na fakultetah za elektrotehniko, medicino, strojništvo, gradbeništvo in tudi upravo. Na seznamu petnajstih prejemnikov najvišjih dodatkov iz tržne dejavnosti je tudi sedem zaposlenih na medicinski fakulteti. Njen dekan Igor Švab je za televizijo pojasnil, da s tem denarjem, ki ga zaslužijo na trgu, financirajo celo vrsto dejavnosti, prispevajo k razvoju fakultete in univerze. »Majhen delež tega denarja pa namenimo za stimulacijo teh ljudi, ki tukaj delajo. In ti ljudje si to zaslužijo, ker brez njihovega prispevka teh prihodkov ne bi bilo. In potem bi bila, če drugega ne, medicinska fakulteta v finančnih težavah,« je povedal.

Javno obračunavanje ustavnih sodnikov

Ustavno sodišče je pred dnevi razveljavilo del člena zakona o tujcih, ki v času zaostrenih migracijskih razmer dopušča zavračanje vstopa v državo tujcem brez individualne obravnave, ker je v neskladju z ustavo. Bolj kot odločba ustavnega sodišča pa v javnosti odmeva polemika med ustavnima sodnikoma Klemnom Jakličem in Matejem Accettom. Jaklič je namreč v ločenem odklonilnem mnenju med drugim Accetu očital, da je pisal program stranke SMC, česar pa kolegom ni razkril, ko so odločali o zahtevah za njegovo izločitev. Acceto je v odzivu zanikal sodelovanje pri pisanju programa SMC. »Gre za grob napad name, mojo sodniško integriteto in integriteto ustavnega sodišča,« je ocenil in zagotovil, da kolegom sodnikom ob odločanju o izločitvi ni lagal, ampak jim je povedal vse, kar je bilo relevantno za njihovo odločitev. Kot je še poudaril, je v obeh odločitvah ustavnega sodišča, ki se jih zdaj problematizira, sam glasoval na način, ki »nikakor ni bil v prid interesom stranke SMC in njenega tedanjega voditelja«, saj je tako glede referenduma o drugem tiru kot o zakonu o tujcih pritrdil pobudnikom ustavnih presoj in tako glasoval »proti« vladi Mira Cerarja.

Protestni shod v Ljubljani

V Ljubljani je minuli četrtek pod geslom Rešimo Slovenijo protestiralo več tisoč ljudi. Shod sta organizirala SLS in Franc Kangler, pridružili pa so se mu še SDS, Novi socialdemokrati in Glas za otroke in družine ter okoli dvajset civilnih iniciativ in društev. Predsednik SLS Marjan Podobnik je shod označil kot domoljuben in protikorupcijski, Kangler pa je v govoru med drugim poudaril neenako obravnavo, v kateri lahko nekomu odpišejo milijone, drugega pa kaznujejo, ker je šel pomagat sosedu. Premierja Marjana Šarca je pozval k odstopu. »Danes smo se tu zbrali, da povemo, da je tega dovolj. Tu je začetek konca protislovenskega komedijanstva,« pa je dejal prvak SDS Janez Janša.